Dolenjski biografski leksikon
Hitro iskanje
Zahtevno iskanje
Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki
Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.
Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.
Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.
Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.
Kratice in okrajšave
Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.
LEVIČNIK Jurij
gospodarstvenik, spomeničar
(2.3.1925
- 24.12.1989
)
Življenjepis
Rojen je bil 2. marca 1925 v Kumboru
v Boki Kotorski. Oče Karel je bil mornariški poveljnik kraljeve vojske, kasneje
pa general Jugoslovanske ljudske armade. Njegov rod izhaja iz Železnikov. Osnovno
šolo in gimnazijo je Jurij obiskoval v raznih krajih Dalmacije, odvisno od
očetovih službenih premestitev. Aprila 1941 so se Levičnikovi preselili na
materino domačijo v Drčo pri Šentjerneju. V Novem mestu je obiskoval gimnazijo,
a bil kmalu zaradi odkritega nasprotovanja okupatorju iz šole izključen. Nato
je aprila 1942 šel v partizane, kjer se je kmalu vključil v Gorjanski bataljon.
Bil je nosilec partizanske spomenice 1941.
Po vojni je sprva sledil očetovim
stopinjam, leta 1955 pa je kot polkovnik zapustil JLA in se zaposlil v gospodarstvu.
Ustanovil je podjetje
Motomontaža, ki se je leta 1955 preimenovalo v Industrijo motornih vozil (IMV)
in bil njen dolgoletni generalni direktor. Bil je pobudnik izdelave v IMV
skonstruiranega dostavnega vozila, počitniških prikolic in proizvodnje osebnih
vozil. Konec šestdesetih let je podjetje pričelo izvažati počitniške prikolice
in kmalu postalo največji evropski proizvajalec. Levičnik je zaslužen za
postavitev nove tovarne avtomobilov v Novem mestu.
Za svoje delo je prejel številne
nagrade, med drugim leta 1971 Kraigherjevo nagrado za izredne dosežke v
organizaciji in vodenju Industrije motornih vozil iz Novega mesta in francosko
odlikovanja legije časti za širitev gospodarskega sodelovanja med Francijo in
Jugoslavijo. Bil je član Gospodarske zbornice Slovenije, nekaj let tudi
podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Umrl je 24.
decembra 1989 v Ljubljani, pokopan je v Šmarju pri Šentjerneju.
Leta 2008 je
Klub prijateljev IMV pred upravnim poslopjem podjetja TPV postavil doprsni kip
Jurija Levičnika, ki ga je oblikoval
kipar Mirsad Begić.
Viri in literatura
- 225 let novomeške gimnazije, str. 368.
- DL 7. jan. 1971 št. 1, str. 1.
- ES 6, str. 159 – s sliko (podatek, da je r. v Kumborju, Črna gora).
- Slovenija paralele 1980 št. 74/75, str. 29 – slika.
Slikovni material
« Nazaj | natisni
