Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LENČEK (LENCEK) Rado

etnolog, jezikoslovec, kulturni zgodovinar, narodopisec, slavist

(3.10.1921 - 2005 )

Življenjepis

R. 3. okt. 1921 v Mirni na Dolenjskem, u. 27. jan. 2005 v New Yorku. Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju (1927-1932), gimnazijo v Novem mestu (1932-1940), slavistiko in etnografijo je študiral v Ljubljani (1940-1944). Po izselitvi iz Slovenije se je še dve leti izpopolnjeval v Padovi (1944-1946), nato eno leto najprej na čikaški univerzi (1958-1959) in nato tri leta v Cambridgeu, Mass. (1959-1962), kjer je l. 1962 tudi doktoriral. Od l. 1944 do 1956 je poučeval na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu, hkrati pa je, od l. 1949 do 1956, sodeloval pri radiu Trst A in bil časnikar pri kulturnih vesteh Informativne službe Združenih držav v Trstu. L. 1956 se je preselil v ZDA in bil tam docent za slovanske književnosti na ilinojski univerzi v Urbani (1962-1965), nato pa na kolumbijski univerzi v New Yorku: v letih 1969-1974 kot izredni profesor, nato pa kot redni profesor slovanskih jezikov in kultur, medtem (1969-1972) tudi kot gostujoči profesor na newyorški univerzi in l. 1974 še na yalski univerzi v New Havnu. Že kot študent v Ljubljani je delal znanstveno kot slavist in etnograf, enajst let je objavljal v revijah v Gorici, Trstu in Vidmu, delal na tržaškem radiu. L. 1974 je izdal etnografske zapiske in študije (Ob Jadranu, Trst, 1947), l. 1954 pa Slovensko marijansko liriko, (Trst 1954) pod imenom Riko Lavrin. Po odhodu v Ameriko je bilo v središču njegove znanstvene pozornosti zlasti slovensko jezikoslovje, nekatera njegova dela obravnavajo tudi slovansko primerjalno zasnovo. Do preselitve v Ameriko je pisal slavistične in etnografske študije skoraj izključno v slovenščini, od l. 1964 naprej pa v glavnem v angleščini. Pomembna so njegova dela A Bibliographical Guide to Literature on Slavic Civilizations (New York 1966), The Structure and History of Slovene Language (Columbus, Ohio 1975), To Honor Jernej Kopitar 1780-1980 (Ann Arbor 1982), Slovenes, the Eastern Alpine Slavs, and their Cultural Heritage (New York 1989). Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj in nagrad: l. 1994 nagrado Ameriškega združenja učiteljev slovanskih in vzhodnoevropskih jezikov, l. 1995 naslov častni ambasador Republike Slovenije v znanosti, ki mu ga je podelilo ministrstvo za znanost in tehnologijo, l. 2001 je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Viri in literatura

  • Delo 21. apr. 1988 št. 94, str. 9 – slika.
  • Delo 29. jan. 2005, str. 9 – s sliko.
  • ES 6, str. 128.
  • Letopis SAZU 2005 knj. 56, str. 170-172 – s sliko.
  • Prim. SBL 9. sn., str. 277.

 

« Nazaj | natisni