Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LAVRIN Anton

glasbeni pedagog, skladatelj

(5.1.1908 - 23.9.1965 )

Življenjepis

Anton Lavrin se je rodil 5. januarja 1908 na Vinjem vrhu pri Semiču  v številčni družini materi Ani in očetu Matiji Lavrinu. Ljudsko šolo je obiskoval v Semiču, gimnazijo pa v Kranju.

Kot otrok je igral na tamburico, kasneje v semiški godbi klarinet, kot gojenec glasbene šole pa violino. Kasneje je v Ljubljani zasebno študiral kompozicijo pri glasbenem teoretiku in skladatelju Srečku Koporcu. Nadalje se je med letoma 1938 in 1941 ob finančni pomoči bratranca Janka Lavrina, literarnega zgodovinarja, esejista in pisatelja, glasbeno izobraževal na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost, kjer je leta 1953 diplomiral iz kompozicije.

Med vojno se je aktivno udeležil narodnoosvobodilnega boja, po vojni pa je od leta 1946 dalje predaval strokovne predmete na glasbenih šolah v Ljubljani. Nato je bil na Glasbeni akademiji v Sarajevu docent (leta 1956) in izredni profesor (leta 1962), nekaj mesecev pred smrtjo leta 1964 pa je postal izredni profesor na Pedagoški akademiji v Mariboru.

Lavrinov opus ni obsežen. V njegovih delih so prisotne zapletene melodične linije in zvočni kontrasti. V zadnjih letih je v svojo glasbo vključeval tudi južnjaške ljudske elemente. Največ je komponiral zborovske skladbe in samospeve, pa tudi orkestralno (Uvertura, 1936, Kovači na Baščaršiji, 1962), komorno in solistično (Pet preludijev za klavir, 1960) ter vokalno instrumentalno glasbo (Od Rošlina do Verjankota, 1948, kantata). Njegova ekspresivna glasbena govorica se giblje med tonalnim, poltonalnim in atonalnim.

Leta 1941 je ustvaril operno delo Krst pri Savici, a je partitura med vojno zgorela. Kot partizanski skladatelj inštrumentalnih del je leta 1944 napisal Prvo partizansko uverturo, ki jo je v Črnomlju izvedla Godba NOV in POS.

Lavrin je umrl 23. septembra 1965 v Novem mestu, pokopan je na pokopališču v Semiču.

Viri in literatura

• DRazgl 5. febr. 1987 5. sn. št. 10, str. 101.
• ES 6, str. 110.
• Zbornik PA v Mariboru 1960–1970, str. 454 – slika.
• Anton Lavrin, 1908-1965, skladatelj in glasbeni pedagog, 2018

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni