Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LAMUT Vladimir

grafik, slikar

(19.8.1915 - 11.3.1962 )

Življenjepis

Rodil se je 19. avgusta v Čatežu pri Brežicah v učiteljski družini. Ko so leta 1922 očeta premestili v Novo mesto, je Vlado tu obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Starši so si zgradili dom v t. i. Koloniji, na sedanji Cankarjevi ulici. Od prvega do šestega razreda ga je na gimnaziji poučeval risanje akademski slikar Josip Germ.

Po maturi leta 1935 se je odločil za študij slikarstva, vendar sprejemnega izpita ni opravil. Eno leto je v Zagrebu študiral umetnostno zgodovino, nato pa je leta 1941 diplomiral na zagrebški likovni akademiji. Bil je med ustanovitelji umetniške skupine Gruda, ki je imela namen s čistim in jasnim likovnim izrazom poiskati pot do soljudi, prizadetih s socialnimi krivicami.

Marca 1942 je kot učitelj risanja pričel poučevati na novomeški gimnaziji, vendar so ga Italijani odpeljali v koncentracijsko taborišče Monigo, od tam pa v Gonars, kjer je bil vse do zloma fašistične Italije. Tudi tu je risal in skiciral vsakdanje dogodke, portretiral sojetnike in z ilustracijami sodeloval pri izhajanju časopisa Novice izza žice. Po vojni je do leta 1958 poučeval risanje na novomeški gimnaziji, kasneje pa na osnovni šoli.

Pred internacijo in po vrnitvi je v letih med vojno, je že ustvaril svoj prvi grafični cikel – suhe igle z motivi starega Novega mesta, ki ima poleg likovne tudi dokumentarno vrednost.  Bogate likovne zapise je ustvaril tudi na pohodih po partizanskih poteh. Leta 1954 je obiskal Pariz, v letih 1959 in 1960 pa se je v grafiki izpopolnjeval na umetnostni akademiji v Bruslju.

Ustvarjal je predvsem v tehniki suhe igle in litografiji, risbi, olju, gvašu, akvarelu, v zadnjem letu življenja pa tudi barvni monotipiji. Veliko je upodabljal dolenjsko podeželje, še posebej reko Krko, zanj pa so značilne tudi velemestne vedute s tesnobno odtujenim vzdušjem. Novo mesto in naravo ob Krki je doživljal kot svoj življenjski krog in kraj umetniškega snovanja. V osnovi je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in grafično nadarjen krajinar. Med figuraliko izstopajo avtoportreti in dinamični ženski akti. S svojimi ilustracijami je opremil tudi nekaj knjižnih del (Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, 1964; Severin Šali: Pesem in zelenice, 1982). V njegov spomin je bila leta 1987 izdana monografija Pot k vrtincem molčanja, ki je bila natisnjena ob retrospektivni razstavi v Dolenjski galeriji.

Umrl je 11. marca 1962 v Novem mestu, pokopan pa je na ločenskem pokopališču.

V Knjižnici Mirana Jarca hranimo nekaj njegovih del (grafike, olja, litografije). 

Po njem se v Novem mestu od leta 1970 imenuje ulica

Viri in literatura

• DL 12. febr. 1987, str. 7.
• DL 26. maj 2005, str. 14.
• ELU III, str. 275.
• ES 6, str. 96.
• Rast dec. 1995, str. 635-639.
• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 120 - s sliko.
• DL 15. 8. 1985, str. 6
• Vladimir Lamut, Akti, 2005

Slikovni material

• Sto portretiranih glav na Slovenskem 2003, str. 12

« Nazaj | natisni