Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LAH Ivan

pisatelj

(9.12.1881 - 18.5.1939 )

Življenjepis

R. 9. dec. 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici, u. 18. maja 1939 v Ljubljani. Mladost je preživel v Šmarju na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, četrti razred je končal na Vrtači v Ljubljani, nato pa je obiskoval še gimnazijo. Med bivanjem v Alojzijevišču je začel pisateljevati. Po maturi l. 1903 se je vpisal na praško Karlovo univerzo. Najprej je študiral slavistiko in klasično filologijo, pozneje pa filozofijo pri Masaryku in pedagogiko pri Drtini. Ves čas študija je redno pisal. Črtice, impresionistične novele in zgodbe je objavljal v Dom in svetu, Slovanu in Ljubljanskem zvonu. Poleg tega je v Pragi predelal Upornike ter končal Brambovce in Vaško kroniko. 19. febr. 1910 je promoviral in se odpravil na potovanje na Poljsko, v Rusijo, Bolgarijo in Srbijo. Kot zaveden nacionalist v Ljubljani ni mogel dobiti učiteljske službe na srednji šoli, se je posvečal novinarstvu, in sicer pri Jutru in Dnevu, dveh srbofilskih listih. Ob izbruhu svetovne vojne so ga takoj zaprli na Ljubljanskem gradu, bil pa je tudi v več avstrijskih internacijskih taboriščih. Novembra 1916 se je priključil dunajskemu domobranskemu polku št.24, s katerim je naslednjega dne odrinil na bojišče. 19. avg. ga je romunska granata ranila v hrbtenico, zaradi česar je posledice čutil vse življenje.

Viri in literatura

• ES 6, str. 90.
• Kronika slovenskih mest V 1938, str. 242 - s sliko.
• SBL I, str. 605.

Slikovni material

• Album slovenskih književnikov 1928, str. 126.
• Kronika slovenskih mest V 1938, str. 242.

« Nazaj | natisni