Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ARKO Mihael

organizator, publicist, zgodovinar

(11.9.1857 - 29.4.1938 )

Življenjepis

R. 19. sept. 1857 v Zapotoku pri Sodražici, u. 29. mar. 1938 v Idriji. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal v Ljubljani in bil posvečen za duhovnika (19. sept. 1880). Kot kaplan je služboval v Škofji Loki in Hrenovicah pri Postojni, nato je bil kurat in pozneje župnik v Šturiju na Vipavskem in od l. 1897 mestni župnik in dekan v Idriji. V l. 1902 – 1908 je bil deželni poslanec kat. nar. stranke za idrijski okraj. Dopisoval je različnim ljubljanskim listom, od l. 1919 pa slovenskim primorskim listom, v katerih je objavil več zgodovinskih člankov o Idriji in idrijskem rudniku. Pospeševal je cerkveno in posvetno glasbo, vodil Kat. del. družbo, bil odbornik Kons. društva in Reifeisnove posojilnice v Idriji. Nagrajen je bil z naslovom duhovnega svetnika in tajnega papeževega komornika.

Viri in literatura

  • Prim. SBL 1. sn., str. 19 - s sliko.
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 21 - s sliko.
  • SBL I, str. 15.

Slikovni material

  • Prim. SBL 1. sn., str. 19.
  • Ribnica skozi stoletja 1982, str. 21.

 

« Nazaj | natisni