POPslastice z dr. Samom Rugljem: »POPslastice so darilo, izkoristite ga«

Knjižne POPslastice v novomeški knjižnici so v času svojega petletnega izvajanja postale zaščitni znak knjižnice, hkrati pa tudi vzorčni projekt, po katerem se zgledujejo tudi preostale knjižnice. Ni pa ostal neopažen tudi med strokovnimi krogi. V lanskem letu je projekt namreč prejel priznanje Slovenske sekcije mednarodnega združenja IBBY, ki se podeli promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe, pomembne ne le v ožjem okolju, ampak prispevajo tudi h kakovostnemu dvigu te prakse v širšem slovenskem prostoru. Tudi v letošnjem letu ostaja osnovni namen projekta spodbujanje bralne kulture mladih na inovativen način, ki jim je blizu. Tako se bodo lahko tudi v letošnjem letu srečevali z gosti z različnih področij ustvarjanja, vzorniki in znanimi osebami, ki na izviren in uspešen način vstopajo v širše družbeno okolje in ga zaznamujejo s svojim delovanjem.

Gost uvodnih POPslastic dr. Samo Rugelj je Knjižne POPslastice označil kot »darilo« za mlade. »Organizatorji vam pripeljejo najboljše ljudi na svojem področju. Zgrabite ponujeno priložnost, saj vam ti ljudje lahko pomagajo uresničiti, kar si želite. Včasih vam en stavek lahko spremeni življenje.« Mlade je pozval, da naj sami pri sebi pomislijo, kdo so tisti ljudje, ki so jim do sedaj s svojo prisotnostjo, dejavnostjo ali besedami spremenili življenje. Morda bodo nad ugotovitvami presenečeni, saj se morda niti ne zavedajo, da se jim je v določenem trenutku zaradi nekoga življenje zasukalo povsem drugače, kot bi se sicer.

Dr. Samo Rugelj je sicer poznan kot založnik strokovnih knjig in zagovornik kvalitetnega branja ter odgovorni urednik Bukle – brezplačne revije o dobrih knjigah. Po izobrazbi je farmacevt in magister ekonomije, predava pa tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je doktoriral s temo iz slovenskega založništva. Z branjem se je pravzaprav srečal šele v času služenja vojaškega roka, ko je prvič bral tisto, kar je želel in ne tisto, kar so mu predpisali v šoli. V knjige se je zaljubil v tolikšni meri, da se je vpisal tudi na tečaj kreativnega pisanja, ki mu je v tem smislu spremenil življenje, saj ga pisanje odslej spremlja tako v poslovnem kot v zasebnem življenju. Po njegovem opažanju naj bi se eden od štiridesetih rodil s potencialom za kvalitetno pisanje, ki bi mu omogočal tudi vir stalnega dohodka. Glede receptov za pisanje kvalitetnih kratkih zgodb pa pravi, da jih zbrane na enem mestu najdemo v knjigi Andreja Blatnika Priročnik za pisanje kratke zgodbe.

In katere so knjige, ki so mu spremenile življenje? Kot mladega fanta so ga »navduševale knjige iz zbirke Zlata knjiga, od Vinetouja do Bobrov in Vajenca Hlapiča, pa Jules Verne v kompletu, pustolovski Metulj, 7000 dni v Sibiriji in Zgubljena na goljavah, pa seveda knjige iz zbirke Z logiko v letu 2000«.

Najpomembnejše vodilo pri izbiri in vrednotenju knjig je po njegovem »občutek bralca, da mu knjiga nekaj daje.« Pri tem vidi pomembno vlogo tako staršev kot tudi družbe, predvsem izobraževalnih ustanov, da otrokom v mladih letih na njim privlačen način priljubijo branje, in sicer tako leposlovnih kot strokovnih knjig.

Sicer pa mladim v branje priporoča knjige iz zbirke Odisej, čarobno pripoved Pijevo življenje, zabavno detektivko Marka Haddona z naslovom Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, v kateri lahko najdemo še mnogo več, in knjige večkrat nagrajenega priljubljenega ameriškega pisatelja Johna Greena. Tistim, ki raje posegajo po strokovnih knjigah, pa priporoča knjigo Prikrito Davida Eaglemana, ki obravnava najnovejša strokovna dognanja v zvezi z delovanjem človeških možganov in klasično psihološko delo o prepričevanju ter vplivanju na sočloveka in potrošnika Roberta Chialdnija z naslovom Vplivanje. Izpostavil pa je tudi knjige Malcolma Gladwella, enega izmed najbolj uspešnih svetovnih avtorjev, ki v svojih delih obravnava različne vidike človeškega življenja. Opozoril je tudi na bližnji izid knjige, še posebej aktualne za mlade bralce. Knjiga z naslovom Kako se učimo je namreč šla v tisk ravno na dan njegovega gostovanja na POPslasticah in bralce seznanja tako z uporabnimi nasveti za kakovostno učenje kot tudi zgodovinskim pregledom obravnavane tematike. Dosti več ni želel razkriti, je pa izdal, da knjiga zavrača podobo klasičnega učenja v tišini za mizo.

 

 

 

Ob tej priložnosti je novomeška knjižnica kot običajno razpisala tudi natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki bo potekal v času trajanja projekta Knjižne POPslastice. Rok za oddajo prispevkov je ponedeljek, 22. februar 2016, do polnoči. Najboljšo zgodbo bo žirija razglasila 2. marca, kjer bo na zaključnem srečanju Knjižnih POPslastic avtorju najboljše zgodbe tudi podeljena glavna elektronska POPnagrada – tablični računalnik. Zgodba pa bo objavljena tudi na spletni strani knjižnice in v lokalnem mediju. Več o POPslasticah in natečaju najdete na spletni strani: http://www2.siknm.si/popslastice/

 

Pokrovitelj prireditve: Krovstvo STREHCA d. o. o.

 

 

 

Gostje Knjižnih POPslastic v letu 2016 bodo še:

•             Ana Maria Mitič; 20. 1. 2016 ob 12.30: gledališka in televizijska ustvarjalka ter komičarka.

•             Ciril Horjak – dr. Horowitz; 3. 2. 2016 ob 12.30: akademski slikar, risar in stripar. 

•             Miha Šalehar; 17. 2. 2016 ob 12.30: radijski in televizijski voditelj, moderator.

•             Gojmir Lešnjak – Gojc; 2. 3. 2016: gledališki, filmski in televizijski igralec, TV voditelj ter glasbenik.