Zgodbe našega mesta

Omenjenemu jubileju smo namreč posvetili tudi akcijo, poimenovano Dnevi zbiranja spominov, ki jo naša knjižnica uspešno izvaja že dve leti. Gre za skupek enodnevnih akcij, ko lahko obiskovalci ves dan v knjižnico prinašajo svoje gradivo na določeno tematiko, tu pa ga digitaliziramo in jim ga vrnemo nazaj. Hkrati si zapišemo tudi podatke o gradivu oz. morebitno zgodbo, ki se je stkala okoli posameznega predmeta. Zbrano digitalizirano gradivo shranimo v svojem arhivu in ga delno uporabimo tudi za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. K sodelovanju smo tako povabili vse poznavalce zgodb in imetnike gradiva, da pomagajo ohraniti in oživeti zgodbe, povezane z Novim mestom in njegovimi prebivalci. Zbirali smo fotografije, razglednice, pisma, predmete, dnevnike, dokumente ali pa le ustne zgodbe, ki pričajo o življenju v našem mestu v preteklosti (npr. ljudi, dogodkov, društvenem in družabnem življenju, načinu oblačenja, trgovanju, gostilničarstvu itd.). Zbiranje spominov je potekalo v četrtek, 5. novembra 2015, med 8.00 in 19.00 v računalniški učilnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Posebej veseli smo bili, ker smo k akciji uspeli pritegniti tudi vse knjižnice z našega območja, ki so tako na isti dan zbirale gradivo o njihovem kraju. Odzivi na akcijo so bili izjemni in uspeli smo zbrati veliko za nas izjemno dragocenega gradiva ter tako dodali nekaj pomembnih kamenčkov v mozaik življenjske zgodbe našega mesta. Kar nekaj ljudi se nam je oglasilo tudi po akciji in seveda smo prav vsakega veseli, kajti akcija v enem dnevu seveda še zdaleč ni zaključena in jo nadaljujemo tudi v prihodnje. Tako da lahko tisti, ki še želite sodelovati, še vedno pridete k nam s svojo zgodbo ali gradivom, mogoče pa se je dogovoriti tudi za obisk na domu. Iskrena hvala vsem, ki ste ali še boste na kakršen koli način sodelovali v akciji zbiranja spominov.

Gosta zaključne prireditve, s katerima smo obujali spomine in pripovedovali zgodbe našega mesta, sta bila Ria Bačer, nekdanja novinarka Dolenjskega lista, sicer pa tudi zapisovalka in pripovedovalka zgodb, in dr. Tone Šavelj, upokojeni kirurg, Novomeščan, ki je z izjemo nekaj vojnih in študijskih let, večji del življenja preživel v rodnem Novem mestu. Skupaj smo se podali na spominski sprehod po novomeškem Glavnem trgu v času pred 2. svetovno vojno, ko je bila pravzaprav vsaka hiša povezana z določeno zgodbo, povezano bodisi z dejavnostjo, ki je v njej potekala, bodisi z zgodbo njenih lastnikov. Med drugim smo izvedeli, katera hiša na Glavnem trgu je imela prva parket, kam so meščani nesli peč božične potice in kako izdelati čoln, da ne prepušča vode. Slišali smo tudi, da so mladi fantje na Loki igrali nogomet na skrivaj, saj je bil le-ta zaradi spremljajočega preklinjanja prepovedan in dobili dokaz, da tudi v našem rečnem biseru živi pošast. Seveda pa se nismo mogli izogniti niti zgodbam iz 2. svetovne vojne, ki so pomemben del osebne zgodbe obeh gostov in hkrati zgodovine Novega mesta. Tudi zaradi teh zgodb je podoba Novega mesta danes takšna, kot je. Kljub nekaterim težkim osebnim zgodbam pa je večer predvsem zaradi izjemnih in pogosto iskrivih pripovednih sposobnosti obeh gostov minil v prijetnem in sproščenem ozračju, k njemu pa je prispeval tudi nastop knjižničnega pevskega zbora, ki ga je na harmoniki spremljal dr. Janez Gabrijelčič, član prve novomeške jazzovske skupine Dizzy Combo.

Kje in kako pa lahko tudi sami prebirate digitalne zgodbe in tudi prispevate gradivo v življenjsko zgodbo našega mesta, je obiskovalcem razložila Klementina Kolarek iz novomeške knjižnice, sicer tudi regionalna urednica spletnega portala digitalne kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Del Kamre je namreč tudi uporabniški vmesnik Album Slovenije – osebni spomini 20. stoletja, preko katerega lahko prav vsak od doma prispeva vsebine za spletni portal.