Knjižnice povezujejo

V novomeški knjižnici je v petek, 20. novembra 2015, pod sloganom Knjižnice povezujejo potekala osrednja slovesnost ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, ki je bila letos tematsko vezana na storitve knjižnic, namenjene ranljivim skupinam. Knjižnice se namreč zavedajo, da so ranljive skupine, tako kot najšibkejši člen v verigi, nenadomestljivi element naše družbe.

Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je v uvodnem nagovoru poudarila povezovalno vlogo knjižnic ter zaposlenim v knjižnicah ob njihovem prazniku čestitala za pomembno vlogo, ki jo opravljajo v družbi. Župan MO Novo mesto Gregor Macedoni je dejal, da je ponosen na novomeško knjižnico, ki diha z mestom, ter izrazil željo, da bosta z ministrico našla skupni jezik za ureditev nedokončanih prostorov knjižnice. Predsednica Zveze bibliotekarskih društev dr. Sabina Fras Popović je poudarila predvsem vlogo knjižničarjev. Same knjižnice kot objekt namreč še ne povezujejo, povezujejo namreč ljudje, zaposleni, na katere naletimo, ko prestopimo knjižnični prag. Predsednica sekcije za splošne knjižnice Urška Lobnikar Paunović se je v svojem nagovoru navezala na govor predhodnice in označila knjižničarje kot osebe, ki uporabnikom v prvi vrsti pomagajo ter pozvala prisotne, da razmislijo, kako bi v prihodnosti še lahko pomagali ranljivim skupinam. Direktor novomeške knjižnice Borut Novak je izpostavil odlično lokacijo knjižnice ter izrazil željo, da se novomeška knjižnica čim prej dokonča, kar je predvideno tudi v predlogu proračuna MO Novo mesto za leto 2017. Tako bo novomeška knjižnica v skladu s svojo vizijo in poslanstvom lahko »postala in ostala ikona mesta, uporabniki pa ji bodo vdahnili življenje«.

Osrednji dogodek slovesnosti, okroglo mizo, na kateri so sodelovali strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi ranljivimi skupinami, je izjemno spretno povezovala Alenka Murgelj iz novomeške knjižnice. Martina Vuk z Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je opozorila, da je potrebno ranljive skupine obravnavati predvsem kot skupine ljudi, ki potrebujejo poseben čut družbe, da je lahko kvaliteta njihovega življenja primerljiva z življenjem drugih pripadnikov družbe. Delati je potrebno z družinami in celotnimi naselji, saj lahko le tako pričakujemo ugodne rezultate. Pri tem je izobraževanje odskočna deska, pika na i pa zaposlitev, kjer pa se mnogi izmed pripadnikov ranljivih skupin še vedno srečujejo s predsodki. Predstavila je nekaj uspešnih projektov ministrstva, ki spodbujajo integracijo ranljivih skupin v okolje, kot je denimo romska gostilna v Mariboru. Vodja projekta Knjižnice povezujejo in direktorica Zavoda Jara Breda Karun, je komentirala nujno prilagajanje programov knjižničnih storitev aktualnim razmeram v družbi in lokalnemu okolju. Primarna naloga knjižnic se resda ne spreminja, vedno znova pa se ji pridružujejo nove, med katerimi je še posebej pomembna socialna. Predstavila je projekt, v katerega so vključene storitve za ranljive skupine šestih slovenskih splošnih knjižnic, ter poudarila, da knjižnice privabijo pripadnike ranljivih skupin z eno storitvijo, obdržijo pa z vrsto drugih obstoječih storitev, kar tudi loči knjižnice od ostalih ustanov, ki se še ukvarjajo z ranljivimi skupinami. Dr. Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, se je osredotočila predvsem na obravnavo beguncev in migrantov. Opozorila je na nerazumevanje migracij in zgodb, ki se spletejo okoli njih, za kar vidi pomanjkljivosti tudi v šolskem sistemu. »Razumeti je preprosto, samo spomnimo se na slovensko zgodovino in naše izkušnje. Ko govorimo o priseljevanju, se spomnimo tudi na odseljevanje. Skoraj ni nikogar, ki nima v družini koga, ki se je odselil.« Izpostavila je osnovno vodilo pomoči, in sicer: »Nič za njih brez njih.« Nikoli ne načrtujmo programa pomoči brez predstavnika ranljive skupine, saj z osebnim pristopom naredimo največ. Pri tem pa ne smemo pozabiti na potencial, ki ga nosijo s sabo. Lep primer je ravno glasbenik Tomislav Jovanović Tokac, ki je v Novo mesto prišel kot begunec in z obiskovalci delil svojo izkušnjo integracije v novo okolje. Pevec in prepoznavni obraz ene najbolj priljubljenih slovenskih skupin Dan D se raje kot slabih spominja lepih trenutkov, kar pa še ne pomeni, da slabih ni bilo. »Iskal sem tople ljudi, ki so mi bili pripravljeni pomagati. Z njihovo pomočjo sem si zgradil novo življenje. Pri integraciji je imela pomembno vlogo glasba, ki mi je na nek način takrat rešila življenje.« Učenje slovenščine za tujce v Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je le eden izmed uspešnih programov pomoči ranljivim skupinam, ki jih izvajajo knjižnice. Program je predstavila mentorica Erika Poljanšek, ki je sprva pri programu sodelovala kot prostovoljka. Jezik okolja je seveda pogoj za uspešno vključevanje v družbo, ki so ga v kamniški knjižnici nadgradili še z izgradnjo multikulturne zbirke, ki tujcem omogoča branje tudi v njihovem jeziku ter hkrati približa tujo kulturo okoliškim prebivalcem. Podobnih projektov je v knjižnicah še veliko, seveda pa bi si želeli, da jih je še več.

Vsekakor so knjižnice prepoznale svojo pomembno vlogo pri obravnavi ranljivih skupin in se vsaka na svoj način odzivajo na potrebe v svojem lastnem okolju. Knjižnice so tako vse bolj prostor, odprt za vse družbene skupine in vse generacije, ki s širokim spektrom raznovrstnih brezplačnih storitev ponujajo roko v pomoč. V prvi vrsti pa obiskovalcem ponujajo predvsem razumevanje. Kot je dejal Tokac: »Si list na vetru, rabiš nekoga na drugi strani, ki te razume«. Te ujame, ko padaš.

Inovativnost knjižničnih strokovnih delavcev pri svojem delu pa dokazujejo tudi nagrade Združenja splošnih knjižnic, ki so jih podelili ob koncu prireditve. S področja storitev za uporabnike so nagrado prejele Osrednja knjižnica Srečka Viharja Koper in Goriška knjižnica Franceta Bevka za vzpostavitev spletnega portala s priporočilno kakovostno literaturo Dobreknjige.si ter Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik za projekt Kamniške pravljične poti. Za strokovno delo pa je nagrado prejela Mestna knjižnica Ljubljana za avtomatizirano objavljanje podatkov o novem knjižničnem gradivu.