Rudolfovanje v sliki in besedi

V soboto 12. septembra je Pohodniško društvo Novo mesto pohodnike popeljalo po Rudolfovi pohodniški in kolesarski poti, ki poteka po meji pomerija Rudolfswertha, kakor ga je določil

Rudolf IV. Habsburški z ustanovno listino leta 1365. V celoti je pot dolga, 37.7 km,  pohodnike pa je vodila skozi raznolika okolja. Od urbanega, do kulturne krajine, preko njiv, vinogradniških območij, do gozdov, vodotokov.

Najbolj vztrajni pohodniki so se spopadli s celotno potjo, tistim z nekoliko manj kondicije je bila namenjena šest kilometrska preizkušnja, ostali pa so se  v zmernem tempu podali na  osrednjo dvanajst kilometrsko pot, ki so jo knjižničarke Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, slikarji Likovno kulturnega društva Mavrica Novo mesto in glasbeniki Glasbene šole Marjana Kozine obogatili s kulturno umetniškim programom.

Knjižničarke so pohodnike popeljale v novomeško preteklost s prebiranjem zapisov novomeškega kronista dr. Leopolda Picigasa, ki je Novo mesto imenoval Rudolf. Posebnost njegovih zapisov je, da niso bili nikoli izdani v knjižni obliki, kopije rokopisov pa hrani novomeška knjižnica v Posebnih zbirkah Boga Komelja.

Lepotam novomeške okolice so se na razglednih točkah predajali slikarji.

Dragica Škrinjar Škerbec, Jožefa Benko in Dušan Pezelj– Dule so ustvarjali na povabilo in v organizaciji Likovno kulturnega društva Mavrica Novo mesto.

Na poti ni manjkalo tudi prijetne glasbe, za katero so na Daljnem vrhu, Kuzarjevem Kalu in v Luknji poskrbeli violončelistki Tjaša Remec in Leila Atanasova, saksofonistka Brina Kren in harmonikar Filip Markovič iz Glasbene šole Marjana Kozine.

Ob 15. uri so se tako pohodniki kot kolesarji zbrali v Češči vasi, kjer jih je nagovoril župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni.  Organizatorjem in sodelujočim je čestital ter se razveselil dejstva, da je sodelovanje več novomeških institucij ponovno obrodilo sadove.

Praznovanje 650. letnice Novega mesta je oživilo marsikateri predel mesta, ki ga meščani poprej niso poznali. Tudi Rudolfovo pot je večina prehodila oz. prevozila prvič. A z dobro voljo, ki je planincem Pohodniškega društva Novo mesto, pa tudi ostalim meščanom ne manjka, bo pot v naslednjih letih gotovo zaživela in gostila tako domače kot tuje pohodnike.