Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Razstava ob 170. obletnici rojstva Josipa Jurčiča

Pisatelj Josip Jurčič – oče prvega slovenskega romana

 

Josip Jurčič (1844 – 1881) je s prvim slovenskim romanom Deseti brat (1866) postavil temelje slovenske pripovedne proze, deloval pa je tudi kot urednik, založnik in časnikar. Njegova dela so bila prevedena v različne jezike, predvsem slovanske.

 

Ob pisateljevi 170. obletnici rojstva smo postavili razstavo Pisatelj Josip Jurčič – oče prvega slovenskega romana, ki bo v preddverju knjižnice na ogled do konca maja. Razstavljene so prve izdaje Jurčičevih del, bibliofilske izdaje in številni prevodi, na ogled pa je tudi nekaj izvirnih ilustracij iz Jurčičevih del. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto namreč v Posebnih zbirkah Boga Komelja hrani nekaj izvirnih ilustracij prizorov iz Desetega brata in drugih del. Knjižne ilustracije so delo priznanih slovenskih umetnikov Gvida Birolle, Borisa Kobeta, Saše Šantla in Maksima Gasparija.

 

V sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS OI Ivančna Gorica smo razstavo dopolnili še z ilustracijami Tanje-Pine Škufca in Santiaga Martína, ki krasijo italijanski in španski prevod Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori.

 

Tanja-Pina Škufca je znano Jurčičevo zgodbo prevedla v likovni jezik, ki krasi podobo italijanskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Tanja je po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani diplomirala iz slikarstva pri prof. Zdenku Huzjanu na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Med študijem je bila nagrajena s študentsko Prešernovo nagrado. V Tanjinih ilustracijah, ki so nastale v olju in na majhnih formatih, zaživijo karakterji posameznih likov v preprosti pogosto nedoločeni scenografiji, iz njih pa veje brezčasnost in večnost opisane zgodbe.

 

Santiago Martín se je rodil leta 1969 v španski Granadi, že od leta 1999 pa s svoj družino živi v Sloveniji in dela kot lektor španskega jezika na Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja dela slovenskih pesnikov, v prostem času pa se predaja karikaturi, ki mu ustvarjalni izziv predstavlja že vse od rosnih otroških let, ko se je prvič srečal s stripom. Prevedel in ilustriral je tudi španski prevod Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori.