Večer z Amerikancem na Trški gori
13.9.2017 18:00:00
Lokacija: Trdinova čitalnica
Letos mineva 130 let od prve gledališke predstave v prvem narodnem domu na Slovenskem, ki je bila premierno uprizorjena 13. marca 1887 pod taktirko režiserja in igralca – komika Ivana Vrhovca. Na teh gledaliških deskah sta se med drugimi kalila Viktor Markič, soustanovitelj Šentjakobskega gledališča in Danilo Bučar, igralec in skladatelj. Prvi, ki je prispeval besedilo in drugi, ki je dodal zvočno kuliso koračnici Pozdravljen, ti dolenjski svet, premierno zaigrani leta 1933 v Ljubljani.
Prav to koračnico je Danilo Bučar postavil v središče glasbeno-gledališkega dela, s katerim se je želel zahvaliti ob četrtstoletnem jubileju njegovega gledališkega udejstvovanja. Njegova žena Metka je s svojo spretno roko dodala besedilo. Njuno glasbeno gledališko delo z naslovom Na Trški gori je luč sveta zagledalo leta 1936 v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Že čez dve leti, leta 1938, pa onkraj luže, kjer so delo prekrstili v Amerikanec na Trški gori.
Morebiti so se za tak naslov odločili zaradi tedaj še svežega spomina o premierni predstavitvi koncertnega dela Georga Gershwina v New Yorku leta 1928 z naslovom Amerikanec v Parizu. Bučarjevega 'Amerikanca' je zajela vojna vihra, ki je delo odpihnila v pozabo. Skoro sedem stoletij je ležalo v predalu, ko se ga je leta 2015 pričelo oživljati. Z oživitvijo in obnovitvijo te operete se izkazuje svetovljanskost Novega mesta in bližnje Trške gore, saj se ob bok Gershwinovemu Amerikancu postavlja skoraj enako star Bučarjev Amerikanec.
Podobno sporoča vsebina sama, saj je rdeča nit dramskega dogajanja zasledovanje sreče ali lov za srečo, ki je v Deklaraciji neodvisnosti ZDA poleg življenja in svobode opredeljena kot ena od treh neodtujljivih človekovih pravic. Resolucija Združenih narodov št. 66/281 z dne 28. 06. 2012 ugotavlja, da je lov za srečo eden temeljnih ciljev človeštva in zato razglaša 20. marec za Mednarodni dan sreče. Tako je Bučarjev Amerikanec najstarejša znana opereta o lovu za srečo z vsesvetnim sporočilom:
“… glavni junak izpolnjuje posamezna področja svojega življenja, in vsako zase nikoli ni dovolj, da bi bil srečen. V genialno zastavljenem scenariju se lahko identificiramo s posameznimi trenutki v Jožetovem življenju. Tako vidimo, da je celota več kot le vsota delov. Dobra doživetja se povežejo s slabšimi izkušnjami v celovito osebnost, ki najde smisel in s tem srečo.” (Lea Gornjak, univ. dipl. psih.)
Umetniško društvo slovenske operetne dediščine SOD vabi na pogovorni večer, ki ga bo vodila Mojca Blažej Cirej, kjer boste izvedeli več o najstarejši znani opereti o lovu za srečo, njenem odkritju in načinu oživitve. Dobrodošli!
