Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HLADNIK Ignacij

glasbenik

(25.9.1865 - 19.3.1932 )

Življenjepis

Rojen je bil v Križah pri Tržiču 25. septembra 1865. Tu je obiskoval osnovno šolo in prvi glasbeni pouk. Kot osemleten je že igral orgle in violino. Jakob Aljaž, ki je bil v tistem času kaplan v Tržiču, je prepoznal njegovo nadarjenost in pregovoril starše, da so ga poslali v orgelsko šolo v Ljubljani. Tam je bil njegov učitelj orgel Anton Foerster, ki je v veliki meri vplival na nadaljnji razvoj Hladnika kot organista in skladatelja. Že kot štirinajstleten je nastopil svoje prvo službeno mesto v Šentjakobu ob Savi, nato je nekaj časa služboval v Stari Loki, od koder je leta 1881 odšel v Novo mesto, ki je postalo središče njegovega 42-letnega delovanja. Veljal je za enega najboljših orgelskih virtuozov v Sloveniji, zato je večino svojih skladb posvetil temu instrumentu. Veliko je koncertiral po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Posebno rad je izvajal dela francoskih avtorjev, gojil pa je tudi Bacha. V največje veselje mu je bilo, ko je prošt Elbert poskrbel za nove orgle v kapiteljski cerkvi. Na teh orglah je zlasti med prvo svetovno vojno prirejal uspešne cerkvene koncerte. Hladnik zavzema častno mesto tudi med skladatelji. Veliko skladb je bilo objavljenih v Cerkvenem glasbeniku, Novih akordih in Bogoljubu. Največ jih je ostalo v rokopisu. Nekaj rokopisov je poslal v Ameriko, kjer so skladbe izšle pod drugim imenom. Skladal je maše, tedeume, psalme, rekvieme in druge cerkvene skladbe. Njegove skladbe zlasti v napevih preveva ljudsko občutje, zato so bile priljubljene. Za že skorajda ponarodelo velja npr. »Marija, skoz življenje«. Hladnik je bil znan tudi kot pevovodja. V Novem mestu je na raznih šolah poučeval glasbo in vodil zbore. Bil je pevovodja Dolenjskega pevskega društva, poučeval je petje v Rokodelskem domu, vodil je pevski zbor grmske kmetijske šole in kar 27 let gimnazijski pevski zbor. V frančiškanskem samostanu je orglal in vodil pevski zbor, prizadevno je sodeloval pri Glasbeni matici. Hladnik je bil tisti, ki je mladega Marjana Kozino usmeril v študij glasbe. Po njem se je nekaj časa imenovala leta 1946 obnovljena novomeška glasbena šola. Umrl je 10. marca 1932 v Novem mestu. Del Hladnikove notne zapuščine hrani Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Gre predvsem za številne rokopisne skladbe in dele muzikalij, ki jih je skladatelj hranil v svoji knjižnici. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 327.
• DRazgl 23. dec. 1982 - s sliko.
• ES 4, str. 32.
• SBL I, str. 323.
• DL, 21. II. 1974, str. 10

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM.
• Knjižnica Mirana Jarca NM.
• Knjižnica Mirana Jarca NM.

« Nazaj | natisni