Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PUNGERČAR Majda

zgodovinarka, Trdinova nagrajenka, Valvasorjeva nagrajenka

(18.1.1962 )

Življenjepis

R. 18. jan. 1962 v Vrhku pri Tržišču. Osnovno šolo je končala v Tržišču, srednjo zdravstveno šolo pa v Ljubljani. L. 1985 je diplomirala iz zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od l. 1985 do 1987 je poučevala zgodovino in geografijo na Osnovni šoli Šmarjeta.

Od leta 1987 je zaposlena v Dolenjskem muzeju v Novem mestu kot kustosinja zgodovinarka, kjer samostojno vodi kustodiat za kulturno zgodovino Dolenjskega muzeja. Od l. 1998 je višja kustosinja, l. 2003 pa je pridobila strokovni naziv muzejska svetovalka. Njeno delo vključuje pridobivanje, dokumentiranje, hranjenje, skrb za konservacijo in restavriranje ter razstavljanje in publiciranje (objavo) muzejskih predmetov in ostalega dokumentacijskega gradiva z Dolenjske s poudarkom na preteklosti Novega mesta in železolivarne na Dvoru.

V Dolenjskem muzeju je postavila vrsto zanimivih in zelo odmevnih razstav: Kolesarstvo v Novem mestu od 1897 do 1987 (1987), Čevljarska obrt in Tovarna obutve v Novem mestu (1988), Pečatniki Novega mesta(leta 1995), Železarna na Dvoru: razstava restavriranih izdelkov železarne na Dvoru ob 200-letnici začetka obratovanja (1996), Sto let kolesarstva v Novem mestu (1997), Sokolstvo kot telovadno, narodno in kulturno gibanje (1998), Novo mesto na razglednicah 1897 – 1950 (1998), V objemu Krkinih voda: Kopališča, perišča, čolnarne, mlini in mostovi ob Krki v Novem mestu od leta 1850 do 1950 (2001), Iz depojev Dolenjskega muzeja: Pohištvo (2003), Utrinki iz življenja profesorja Janka Jarca. Ob stoletnici rojstva Janka Jarca (2003), Zastava – mestna straža – godba, zaigraj! (2005), Novo mesto 1848 – 1918 (2011). Je soavtorica razstav: Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu (leta 1993), 50 let Dolenjskega muzeja (2000), Pozdrav iz Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja. Gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja (2006). Je avtorica številnih strokovnih publikacij, npr.: Pečatniki Novega mesta : 630 let Novega mesta (1995), Železarna na Dvoru (1996), V objemu Krkinih voda (2001), Zastava, mestna straža, godba zaigraj! (2005), Novo mesto 1848 – 1918 (2011)  idr.

Je tudi avtorica scenarija in soavtorica teksta za film po Dolini Krke (1996) in scenarija in teksta za film Novo mesto : iz preteklosti v sedanjost (2003) ter soavtorica publikacij: Dragotine Kapiteljske cerkve (1993), 100 let kolesarstva na Dolenjskem (1997), Novo mesto na razglednicah : 1897-1950 (1998), Sto let Leona Štuklja (1998), Dolenjski muzej 1950 – 2000 ( 2000), Na mnoga leta (2007), Pozdrav iz Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja : gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja (2006), 60 let Dolenjskega muzeja Novo mesto (2010). Bila je urednica zbornika Klevevž - Biser narave z bogato zgodovino (2009). S svojimi prispevki nastopa na strokovnih konferencah in posvetovanjih ter objavlja v Dolenjskem listu, Rasti, Zgodovinskem časopisu, Gei, Kroniki, Argu, Lucasu, Planinskih utrinkih, Razvedrilu … Leta 1994 je obudila delovanje Zgodovinskega društva Novo mesto, ki ga je zelo uspešno vodila do leta 2001.

Leta 2012 je za enkraten dosežek v muzejstvu - za avtorstvo razstave Novo mesto 1848 - 1918 prejela Valvasorjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje v muzejski stroki, leta 2014 pa Trdinovo nagrado, najvišje občinsko priznanje na področju kulture.

Viri in literatura

• Osebni podatki, 2008.
• Novak, Irena: Majda Pungerčar - portret tedna, v DL št. 48, 1. 12. 2011, str. 44 - s sliko.
• Božič, Rasto: "Prej se imam za Novomeščanko, kot pa za kaj drugega", v Rast št. 1/2, apr.-jun. 2012, str. 49-59, s slikami.

Slikovni material

• Majda Pungerčar, foto Branko Babič
• Majda Pungerčar, foto Asja Novo mesto, 2012

« Nazaj | natisni