Matevž Šalehar – Hamo: »Ljubezen je spremenljivka.«
Novomeško knjižnico je v sklopu dogodkov, poimenovanem Poletje v Parku Rastoče knjige, obiskal eden najprodornejših slovenskih glasbenikov v zadnjih letih. Matevž Šalehar – Hamo, pevec, kitarist, tekstopisec ter vodja in spiritus agens skupine Hamo & Tribute 2 Love, je na slovenskem glasbenem prizorišču aktiven od sredine devetdesetih let, v zadnjih letih pa se njegova glasbena pot strmo vzpenja. S skupino je Hamo že izdal tri studijske albume, v februarju pa je pri Založbi Mladika luč sveta ugledal še njegov knjižni prvenec. Svojo pesniško zbirko je poimenoval Lubezen, v njej pa najdemo 33 avtorskih pesmi, med katerimi jih je nekaj tudi že uglasbenih. Vizualno plat knjige dopolnjujejo vrhunske fotografije Marka Alpnerja, ki je že nekaj let tudi uradni fotograf njegove glasbene skupine.
Pogovor s Hamom je povezoval urednik Primož Mušič, ki je med razloge, zakaj se je njihova založba odločila sodelovati s Hamom navedel predvsem odlično glasbo, ki temelji na prvovrstnih besedilih. K temu pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je Hamo leta 2012 zmagal na Slovenski popevki in s skupino prejel Zlato piščal za izvajalca leta 2016. V nadaljevanju je z akustično izvedbo nekaterih svojih uglasbenih pesmi dokazal, da je nagrada zagotovo šla v prave roke. Hamo je sicer dodal, »da mu glasbene nagrade načeloma ne pomenijo prav veliko«, veliko bolj se namreč razveseli zadovoljnih obrazov obiskovalcev njihovih koncertov. Kljub temu, da že vrsto let piše vrhunska besedila, o sebi nikoli ni razmišljal kot o pesniku. Vsaj dokler ni izdal svoje pesniške zbirke. Sedaj obljublja, da bo odslej bral tudi pesniške zbirke ostalih ustvarjalcev. Zanj je pomembno predvsem to, da publiki čim bolj iskreno govori svojo zgodbo, pri tem pa ostaja na realnih tleh. Všeč so mu zgodbe, ki so verjetne, zato izhaja iz svojih izkušenj ali izkušenj prijateljev, s katerimi se poistoveti. Izogiba se določenim besednim zvezam, saj je mnenja, da so nekatere izmed njih zlorabljene. »Ene besede so za v poročila, druge pa za v pesmi«. Rad ima nove in predelane besede. »Slovenščina ponuja kopico skovank in zloženk«, kar s pridom uporablja tudi pri pisanju. Sicer pa se drži besed iz svojega besednjaka pri vsakodnevnem sporazumevanju. Meni, da nas pestrost dialektov bogati, zato tudi sam prepeva v svoji »lublanščini«, kar se mu zdi edino pristno, saj bi se v nasprotnem primeru le pretvarjal. Pri pisanju je zelo kritičen in bi vedno želel še kaj popraviti. A ravno zaradi glasbe se mora ta proces pri njem kljub temu enkrat ustaviti.
Njegove pesmi pogosto opisujejo skrivnosti ljubezni, zato je bil naslov njegove pesniške zbirke Lubezen znan že od samega začetka. Ljubezen si želi razumeti, jo racionalizirati in postaviti na skupni imenovalec. A kljub temu ostaja spremenljivka. Sicer pa je njegova druga »lubezen« kuhanje.
Bojana Medle
