»Pisala sem roman o življenju«
S temi besedami je avtorica romana z naslovom Tihotapci miru Carmen L. Oven označila svoj drugi roman, ki smo ga včeraj predstavljali v novomeški knjižnici. Zgodba govori o Teu, ki nepričakovano odkrije smisel življenja v branju umirajočim, ko za nekaj časa pri tem opravilu nadomesti svojo prijateljico. Ob tem se splete zgodba v zgodbi, saj se Teova zgodba prepleta z zgodbami umirajočih in oseb, ki jim v zadnjih trenutkih stojijo ob strani. Zgodba je postavljena v idilični kraj ob morju, hišo umirajočih, ki jo avtorica opisuje kot svetel in miren kraj brez mask, kjer dan ni navaden dan, edini red pa je preprosto – biti tam.
Knjigo priporočamo v branje, še posebej, ker živimo v času, ki ni najbolj naklonjen miru. Kot pravi Carmen: »Ni lahko obdržati miru, četudi ga najdeš, zato tudi vztrajam pri pisanju in pripovedovanju, ki te prisilita, da se ustaviš in greš vase.« Ob branju knjige pa se zagotovo vprašamo, ali smo sami še »tihotapci miru« ali pa smo to »veščino« že davno izgubili? Kakor koli, Carmen pravi, da »tisti, ki se pogovarjajo o knjigah, definitivno so tihotapci miru.« Ja, tudi zaradi branja je življenje lepše.
Večer je minil v znamenju prijetnega pogovora ob glasbi Roberta Ovna, ki ga je povezovala Alenka Murgelj.
