Dragoceno rokopisno in tipkopisno gradivo

Od Okrožnega zbirnega centra v Novem mestu je knjižnica dobila prve rokopise, razne nemške spominske knjige iz nekaterih dolenjskih gradov, razne izpise, rokopisne knjige in pomagala juridične vsebine, urbarij iz Strajbarskega turna, dve plemiški diplomi, zapuščino prof. Antona Ovna, osebni arhiv prof. Ivana Dolenca (pomembno gradivo za zgodovino šolstva po letu 1936), izvirna nabožna dela in prevode iz tujih jezikov usmiljenega brata p. Leopolda Daneva... (Ms 20,21,22,28,43-59,63,64,67,70,77,79,93,94,118,174,175,205...).

S tem gradivom pa knjižnica še ni začela oblikovati Posebne zbirke. Šele odkup obsežne literarnozgodovinske zapuščine dr. Aojza Turka, ki sta jo pregledala in ocenila strokovnjaka prof. Alfonz Gspan in prof. Janez Logar, je bil osnova zanjo. Za pridobitev te zapuščine si je prizadeval takratni upravnik knjižnice Bogo Komelj.

Hranimo približno 360 signatur (Ms) in kakšnih 60 tekočih metrov gradiva, ki obsega vse običajne pojavne oblike, od posameznih zapisov na listkih (pesmi...), beležnic, zvezkov, pisem, časopisnih izrezkov... do praktično popolnih osebnih zapuščin, razvrščenih v 11 skupin, ki so: 1. osebni dokumenti, 2. beležnice, 3. delo, 4. gradivo, 5. pisma, 6. koncepti dopisov, 7. korespondenca, 8. tuji rokopisi, 9. tuja korespondenca (originali, prepisi in izpisi), 10. časopisni članki in 11. razno.

V okviru ene same signature je lahko gradiva za več kot 50 map (primer Turkove zapuščine Ms 1).

Nerazumno bi bilo naštevati in popisovati vsebino vseh 360 rokopisnih enot in imena vseh dobrih darovalcev teh dragocenosti, saj so rokopisne in tipkopisne enote silno različne: obsegajo lahko en sam avtograf, na primer pismo ali pesem, eno ali več del, združenih v celoto, ali pa celotno osebno zapuščino ali zbirko arhivskega gradiva posameznega ustvarjalca ali zbiralca.

Za krajšo predstavitev smo izbrali nekaj najpomembnejših enot, ki predstavljajo sestavni del slovenske duhovne ustvarjalnosti in dediščine. Podrobno sta jih v svojih člankih popisala že Bogo Komelj in Nataša Petrov.

• MS 1 in MS 2 : dr. ALOJZ TURK
  Zapuščina literarnega zgodovinarja in profesorja slovenščine na novomeški gimnaziji dr. ALOJZA TURKA (1893, Verdun pri Stopičah - 1944, Novo mesto) obsega dva večja sklopa. Prvi šteje 47 njegovih osebnih dokumentov, 22 beležnic izpisov iz knjig, periodike in arhivov, 5 enot Turkovega dela z disertacijo o Janezu Trdini, obsežno gradivo za članke in razprave, 6 Turkovih pisem in 46 konceptov 34 naslovnikom ter 195 kosov korespondence 84 dopisnikov. Kot literarni zgodovinar je pisal o Antonu Aškercu, Jožetu Cvelbarju, Franu Deteli, Simonu Jenku, Dragotinu Ketteju, Janezu Trdini, Valentinu Vodniku, Otonu Župančiču, Dragotinu Rudežu, Francetu Prešernu, Milanu Puglju, dijaških rokopisnih listih... Dopisoval si je: s Franom Albrehtom, Alfonzom Gspanom, Rajkom Nahtigalom, Jožetom Cvelbarjem, Antonom Slodnjakom... Ker je svoje dijake navduševal za zbiranje knjig, rokopisov in narodnega blaga, je marsikaj rešil pred uničenjem in pozabo. Kot literarni zgodovinar je za svoje potrebe veliko izpisoval in prepisoval. Tako so nastali prepisi Trdinove korespondence, izpiski iz Trdinovih Spominov, prepisi in izpisi iz ocen Trdinovih del... Turkovi prepisi Rudeževe korespondence z Gracarjevega turna, to je pisem Aleševca, Babnika, Bleiweisa, Coste, Dežmana, Hrovata, Jeriše, Kočevarja, Navratila, Pleška, Svetca, Trdine, Valjavca, Vojskein Žarnika imajo vrednost originalov, kajti Gracarjev turn je bil med vojno požgan in uničena je bila tudi bogata knjižnica z arhivom. Od tujih rokopisov so v Turkovi zapuščini: Cvelbarjeve beležnice, pesmi in pismo Dragotina Ketteja, disertaciji Mirka Pretnarja in Srečka Barage o Janezu Trdini, pesmi in prozni odlomki Milana Puglja, nekaj Trdinovih rokopisov, Trdinov zapuščinski akt in 77 kosov arhivalij iz Trdinovega življenja na Reki. Drugi sklop Turkove zbirke, MS 2, obsega del zapuščine Josipa Levičnika, učitelja iz Železnikov, ki je zbral tudi rokopise svojih bratov, čbeličarja Jerneja in drugih.
• MS 4, MS 120 in MS 154: FERDINAND SEIDL
  V Posebni zbirki hranimo razmeroma obsežno zapuščino rokopisov in tipkopisov naravoslovca Ferdinanda Seidla. Predstavlja dokumentarne vire za spoznavanje in preučevanje Seidlovega življenja in dela, posredno pa tudi razkriva razsežnost njegove interesne usmerjenosti.
• MS 124 : ILKA VAŠTE
  Novomeščanka Ilka Vašte je podarila vse svoje rokopise in korespondenco. V njeni obsežni zbirki so pisne priprave pisateljice za svoja dela. Za Rožno devico je porabila za izpiske 9 beležnic s 577 stranmi in še 93 listov, za Roman o Prešernu 6 notesov in 120 listov, skupaj 431 strani. Korespondence je 180 kosov od 95 dopisnikov, med njimi so: Marija Boršnik, Fran Saleški Finžgar, Ferdo Kozak, Erna Muser, Anton Podbevšek.... Zbirka obsega vse objavljene knjige Ilke Vaštetove in nekaj njenih še neobjavljenih rokopisov.
• MS 201 : PAVLE ZIDAR
  Zelo bogata je zbirka sodobnega slovenskega pisatelja Pavleta Zidarja, tako njegovih izvirnih del (pesmi, proze, prevodov) kot tudi korespondence z več kot 300 korespondenti. Zidarjeva zbirka se je oblikovala od prvih 149 pesmi, dveh beležk s pesmimi, pesniških zbirk Osamljena piščal in Tončkove sanje, romanov Sveti Pavel, Soha z oltarja domovine, S konji in sam... do Kužnega Antona, Okupacije Javornika, Pravljic in pripovedk in ostalih več kot petdesetih naslovov romanov, črtic, novel in prevodov.
• MS 239 VALENTIN VODNIK
  Vsebuje 60 kosov arhivalij o Valentinu Vodniku od šolskega spričevala iz leta 1773 do dopisa z dne 14. julija 1818, s katerim vabijo Vodnika, naj si ogleda mozaična tla, ki so jih odkrili na Kapucinskem trgu v Ljubljani. Te arhivalije v mnogočem pojasnjujejo in dopolnjujejo razne nejasnosti iz Vodnikovega življenja.
• MS 84, MS 91, MS 95, MS 114, MS 193,MS 194, MS 195, MS 199, MS 235: MIRAN JARC
  Posebna skrb delavcev knjižnice je veljala zbiranju rokopisov in gradiva o Miranu Jarcu, pesniku, pisatelju, dramatiku, prevajalcu, esejistu..., po katerem se je knjižnica poimenovala leta 1952. Do sedaj je zbranih 7 dokumentov, 207 pesmi in zbirk, 16 kosov proze, 6 dramskih del, 8 konceptov za prozna dela, 1107 pisem, 4 koncepti pisem, 953 kosov korespondence in 90 kosov gradiva o Miranu Jarcu. Pomemben je bil tudi dar Pretnarjevih iz Ljubljane - pisma Mirana Jarca Mirku Pretnarju. Prvi dar knjižnici je bilo 161 pisem, ki jih je dala Mira Vogrinčeva - Jovanovičeva, in sicer Jarčeva pisma njeni sestri. Največji del pa je prispevala pesnikova vdova Zinka Jarc. Zbirka pisem Mirana Jarca Zinki je edinstvena po osebnoizpovedni in literarnozgodovinski vrednosti. Miranovih pisem je 877, nekatera med njimi presegajo tudi 100 strani.
• MS 343 SLAVKO GRUM
  Zapuščino je podarila Olga Hlede. Jedro zbirke tvorijo najpomembnejša Grumova literarna dela med katerimi je tudi rokopis Dogodek v mestu Gogi.