Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dragoceno rokopisno in tipkopisno gradivo

Od Okrožnega zbirnega centra v Novem mestu je knjižnica dobila prve rokopise, razne nemške spominske knjige iz nekaterih dolenjskih gradov, razne izpise, rokopisne knjige in pomagala juridične vsebine, urbarij iz Strajbarskega turna, dve plemiški diplomi, zapuščino prof. Antona Ovna, osebni arhiv prof. Ivana Dolenca (pomembno gradivo za zgodovino šolstva po letu 1936), izvirna nabožna dela in prevode iz tujih jezikov usmiljenega brata p. Leopolda Daneva... (Ms 20,21,22,28,43-59,63,64,67,70,77,79,93,94,118,174,175,205...).

S tem gradivom pa knjižnica še ni začela oblikovati Posebne zbirke. Šele odkup obsežne literarnozgodovinske zapuščine dr. Aojza Turka, ki sta jo pregledala in ocenila strokovnjaka prof. Alfonz Gspan in prof. Janez Logar, je bil osnova zanjo. Za pridobitev te zapuščine si je prizadeval takratni upravnik knjižnice Bogo Komelj.

Hranimo približno 360 signatur (Ms) in kakšnih 60 tekočih metrov gradiva, ki obsega vse običajne pojavne oblike, od posameznih zapisov na listkih (pesmi...), beležnic, zvezkov, pisem, časopisnih izrezkov... do praktično popolnih osebnih zapuščin, razvrščenih v 11 skupin, ki so: 1. osebni dokumenti, 2. beležnice, 3. delo, 4. gradivo, 5. pisma, 6. koncepti dopisov, 7. korespondenca, 8. tuji rokopisi, 9. tuja korespondenca (originali, prepisi in izpisi), 10. časopisni članki in 11. razno.

V okviru ene same signature je lahko gradiva za več kot 50 map (primer Turkove zapuščine Ms 1).

Nerazumno bi bilo naštevati in popisovati vsebino vseh 360 rokopisnih enot in imena vseh dobrih darovalcev teh dragocenosti, saj so rokopisne in tipkopisne enote silno različne: obsegajo lahko en sam avtograf, na primer pismo ali pesem, eno ali več del, združenih v celoto, ali pa celotno osebno zapuščino ali zbirko arhivskega gradiva posameznega ustvarjalca ali zbiralca.

Za krajšo predstavitev smo izbrali nekaj najpomembnejših enot, ki predstavljajo sestavni del slovenske duhovne ustvarjalnosti in dediščine. Podrobno sta jih v svojih člankih popisala že Bogo Komelj in Nataša Petrov.