10. oktobra 2019 se je v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto odvilo 15. strokovno srečanje z mednarodno udeležbo na temo vloge in mesta knjižnic v naši družbi danes in v prihodnosti. Glede na izračune so ugotovili, da se finančni vložek v knjižnico lokalni skupnosti povrne štirikratno.
V četrtek, 10. oktobra, je v atriju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto potekalo strokovno srečanje knjižničarjev iz Slovenije in Hrvaške, ki ga prirejata Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Petinosemdeset sodelujočih se je pogovarjalo o aktualnih vprašanjih na področju knjižic in knjižničarstva.
Kaj se je zaradi delovanja knjižnic spremenilo? Kdo bi jih pogrešal, če jih ne bi bilo, in zakaj? Kakšno vrednost ustvarjajo za družbo, ki je nihče drug ne more? Ali številčni podatki vedno pokažejo resnični pomen knjižnice za okolje?
To je le nekaj vprašanj, na katera so skušali odgovoriti na strokovnem posvetovanju, ki je potekalo pod sloganom Koliko je vredna moja knjižnica? Z ugotavljanjem vrednosti knjižnic lahko knjižnice namreč izboljšajo svoje storitve, predstavijo različnim javnostim vrednost, ki jo ustvarjajo, na način, ki ga razumejo in jo hkrati tudi lažje zagovarjajo.
Predavatelji so udeležencem na zastavljena vprašanja odgovarjali z različnih zornih kotov. Od zelo osebnega, do povsem praktičnega in metodološkega. Sklepe posveta so oblikovale ugotovitve, da je vrednost knjižnice v neoprijemljivih in dolgoročnih vplivih, ki jih ni mogoče izraziti v numerični obliki. Ključen poudarek na delovanju knjižnic temelji na osebnem odnosu z njihovimi uporabniki.
Po pozdravnih besedah direktorja knjižnice gostiteljice Luke Blažiča, ravnateljice karlovške knjižnice Jasmine Milovčić in direktorice občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vide Čadonič Špelič je bil prvi predavatelj novomeški režiser in pisatelj Nejc Gazvoda. Kot zagovornik knjižnic je v svojem razmišljanju razkril rdečo nit vseh govorcev. Branje je intimno in ekskluzivno početje, univerzalnosti ni. Knjižnica je prostor svobode. Knjižnica nudi »orodja, ki jih moraš najprej razumeti, šele nato jih lahko uporabljaš«, pravi Gazvoda, »knjižničarji pa so trenerji, učitelji in duhovniki tistih, ki so jim knjige telovadnica, učilnica in katedrala.«
Založnik, urednik in pisec dr. Samo Rugelj je predstavil za knjigo neugodne trende, predvsem z vidika založništva in kupcev knjig, a tudi z vidika bralne kulture in ločil med manj zahtevnimi in zahtevnimi bralci. Preizpraševal je mesto knjižnic v tem kontekstu in izpostavil vlogo knjižnic, predvsem pomen osebnega stika z uporabniki.
V drugem delu posveta je udeležence naprej nagovorila dr. Tanja Merčun Kariž, docentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, z napotki, kako metodološko raziskovati vrednost, učinke knjižnice. Izziva tega početja sta predvsem neoprijemljivost, dolgoročnost učinkov. Tudi mag. Breda Podbrežnik Vukmir iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik se je v svoji predstavitvi osredotočila na izračun vrednosti knjižnice in s formulo izračunala ekonomsko vrednost, ki jo knjižnica povrne lokalni skupnosti. Odločevalci namreč želijo konkretne podatke in takojšnje učinke. Po njenih izračunih se finančni vložek v knjižnico lokalni skupnosti povrne štirikratno.
Mag. Niko Cvjetković iz Gradske knjižnice Rijeka je predstavil primer dobre prakse pridobivanja novih članov knjižnice. Predvsem pa je obrnil vprašanje posveta: kaj uporabniki pomenijo knjižnici? Pri tem je zelo pomembno, da so sporočila knjižnice jasna in namenjena čim bolj homogenim skupinam (bodočih) uporabnikov.
V sklepnem delu posvetovanja so predavatelji izpostavili kreativnost knjižničarjev. Priprava različnih dogodkov namreč dviguje vrednost knjižnicam. Obiščejo jih tudi tisti, ki (še) niso njeni člani. Petar Lukačić iz Knjižnice i čitaonice Fran Gavrilović iz Koprivnice in mag. Miroslav Katić iz Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca sta bolj podrobno predstavila svojo izkušnjo s TEDx lokalno organiziranega širjenja idej. Vendar, kot je izpostavila dr. Jasna Kovačević iz KGZ Knjižnice i čitaonice Bogdana Ogrizovića iz Zagreba, uporabniki knjižnico obiščejo primarno zaradi izposoje, zato je pomembno imeti dobro izdelano politiko kakovostnega knjižnega fonda. Breda Karun iz Mestne knjižnice Kranj je na izhodiščno vprašanje o vrednosti knjižnice odgovorila, da je vredna toliko, kot jo cenijo deležniki, to je uporabniki, zaposleni, člani, ustanovitelji, financerji in nenazadnje prebivalci lokalne skupnosti, na katere vpliva javno mnenje.
