Stane Granda: Pot v samoslovenstvo – prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev

14.6.2023 18:00:00

Lokaicja: Park Rastoče knjige

Priznani slovenski zgodovinar, publicist in častni občan Novega mesta dr. Stane Granda, ki je po 150 letih nastanka in 30 letih iskanja odkril originalne peticije za Združeno Slovenijo, je v tem obširnem delu, ki ga odlikuje tudi poljuden slog, predstavil »samoosamosvojitveno« zorenje slovenskega naroda. Ustanovitev lastne države avtor razume kot vrhunec večstoletnega dogajanja, zato opisuje družbeno-politično-kulturno dinamiko prebivalcev slovenskega ozemlja skozi zgodovino, vse od antične dobe prek srednjega veka do 19. in 20. stoletja, ki jim je namenjena osrednja pozornost – namreč obdobje od Zedinjenja Slovenije in sanj o skupnih entitetah v okviru Avstro-Ogrskega imperija, prek razpada cesarstva, obdobja Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije, druge svetovne vojne in ustanovitve socialistične Jugoslavije.

Kaj vse so vzroki, pogoji in spodbude za razvoj in ohranitev kolektivne identitete pri Slovencih? Avtor raziskuje vprašanje samoslovenstva, ki ga razume kot prepričanje, da sta tako slovenski narod kot njegovo ozemlje samostojni subjekt, ki ima neodtujljivo pravico do suverenosti, da vsako odločanje izhaja iz slovenskih interesov, tudi in zlasti takrat, ko se odloča o slovenskih povezavah z drugimi narodi.

O Stanetu Grandi

Dr. Stane Granda je leta 1973 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1994 pa je tam doktoriral z disertacijo Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. Med letoma 1973 in 1979 je deloval na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (današnji Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije), od tedaj pa na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, ki ga je v letih 1983-96 vodil kot upravnik oz. predstojnik. Predaval je na Fakulteti za upravo ljubljanske univerze (zgodovino javne uprave na Slovenskem) in na Univerzi v Novi Gorici, od 2007 kot redni profesor. Od leta 2003 je bil znanstveni svetnik na ZRC SAZU. Ukvarja se predvsem z agrarno zgodovino in revolucijo leta 1848 na Slovenskem ter raziskuje gospodarsko, politično in družbeno zgodovino Slovencev od začetka 19. stoletja do 1941, s splošnejšega vidika pa tudi v kasnejših obdobjih. Bil je odgovorni urednik Kronike (časopisa za slovensko krajevno zgodovino). Aktualne komentarje objavlja tudi v revialnem tisku.