Teden možganov 2023: Na koncu jezika
17.3.2023 16:00:00
Lokacija: Prireditveni atrij
Teden možganov (v izvirniku BrainAwarenessWeek) je
mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije širom sveta.
Vsako leto se v tretjem tednu marca odvijajo številni dogodki, ki želijo
ozaveščati laično in strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja
živčevja za posameznike in družbo. V Sloveniji akcija poteka pod okriljem
društva SiNAPSA, slovenskega društva za nevroznanost. Dogodki se odvijajo v
Ljubljani in drugih slovenskih krajih: Mariboru, Kopru ter Novem mestu. Vsako
leto izberemo drugo krovno temo, v okvirih katere predstavimo delovanje
možganov.
V letošnjem programu bomo možgane spoznavali skozi prizmo jezika. Jezikovno
izražanje predstavlja del našega vsakdana. Preko svojevrstnih možganskih
mehanizmov, ki botrujejo našemu preoblikovanju misli v zvočno obliko, lahko
opazujemo, kako jezik zrcali drobce našega razumevanja sveta.
Program:
16.00 - 17.00: Marko Robnik-Šikonja: Veliki jezikovni modeli in medjezikovni prenos
Trenutno najuspešnejši pristop k obdelavi naravnega jezika temelji na velikih vnaprej naučenih jezikovnih modelih, kot so BERT, GPT in T5; v zadnjem času se govori predvsem o modelu ChatGPT. Vsi ti modeli uporabljajo arhitekturo nevronskih mrež transformer in so vnaprej naučeni na ogromnih besedilnih korpusih. Nekateri od teh modelov so večjezikovni in lahko pomagajo pri medjezikovnem prenosu znanja. Predstavili bomo strukturo in način učenja velikih jezikovnih modelov ter prikazali njihovo uporabo na nekaj enojezikovnih in večjezikovnih nalogah.
O predavatelju:
Marko Robnik-Šikonja je redni profesor računalništva in informatike na
Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se
ukvarja s področji strojnega učenja, umetne inteligence, jezikovnih tehnologij
in analize omrežij. Je (so)avtor več kot 200 znanstvenih publikacij, ki so
citirane več kot 7.000 krat, in več odprtokodnih orodij za strojno učenje in
obdelavo naravnega jezika ter številnih podatkovnih zbirk in učnih množic.
17.00-18.00 Tina Miklič: Različnost in posebnost jezikovnega izražanja
Logopedi se pri svojem delu srečujejo s poslanstvom vzpostavljanja komunikacije, govora in jezika. Jezik je osnovno sredstvo za sporazumevanje človeške populacije, je ena izmed kognitivnih funkcij, medtem, ko je govor le odraz tega. Med bolj znana odstopanja jezikovne funkcije spada afazija, ki jo lahko definiramo kot oslabljena ali izgubljena zmožnost govora zaradi možganskih okvar in se večinoma pojavlja pri odrasli populaciji, medtem, ko so jezikovne motnje pri otrocih večkrat težje prepoznane in okolici manj znane. Motnje v jezikovnem razvoju se lahko pojavijo na ravni sporočanja, razumevanja ali obojega hkrati, izražajo pa se lahko na področju fonologije, morfologije, sintakse, semantike in pragmatike. Jezikovne motnje se lahko pojavljajo v kombinaciji z drugimi primanjkljaji, med katerimi bomo z vidika surdopedagogike izpostavili slušni primanjkljaj, ter nekaj besed namenili tudi znakovnemu jeziku.
O predavateljici:
Tina Miklič prihaja iz Novega mesta, po izobrazbi je logopedinja in
surdopedagoginja ter sedaj že 3. leto zaposlena v Razvojni ambulanti s Centrom
za zgodnjo obravnavo otrok v Zdravstvenem domu Krško. Kot logopedinja
surdopedagoginja se pri svojem delu srečuje z otroki z odstopanji v govoru,
jeziku in komunikaciji, ki nastanejo predvsem zaradi nevroloških, genetskih,
motoričnih in kognitivnih odstopanj. Glavni namen logopedske obravnave ni samo
prepoznati govorno-jezikovna odstopanja, ampak pomagati, ta komunikacijska,
govorna in jezikovna odstopanja premagovati z iskanjem učinkovitih,
funkcionalnih strategij za izboljšanje kakovosti življenja.
Teden možganov deluje pod okriljem društva SiNAPSA, Slovenskega društva za nevroznanost.
Teden možganov 2023: Na koncu jezika so omogočili: FENS, DANA foundation, Vzajemna, Roche, Janssen, Adria Lab, Zaloker & Zaloker in druge organizacije ter podjetja, navedena na spletni strani.
Udeležba na dogodku je brezplačna.