Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Knjižničar za en dan: Dijana Matković

15.11.2022 18:00:00

Lokacija: Preddverje

 

Se sprašujete, kakšen je pogled na knjigo z druge strani izposojevalnega pulta?

V sklopu zagovorniškega projekta Knjižničar za en dan znane osebnosti obiskovalce popeljejo po njim ljubih kotičkih knjižnice in jim predstavijo svoj izbor dobrega branja.

V sklopu tedna slovenskih splošnih knjižnic se bomo na sprehod po knjižnici podali pod vodstvom dolenjske pisateljice, publicistke, urednice in prevajalke Dijane Matković, ki je v novomeški knjižnici preživela veliko svojega prostega časa ter izvedeli, katere knjige so jo zaznamovale na osebni in ustvarjalni poti.

 

O Dijani Matković

Obiskovala je Osnovno šolo Vavta vas, po opravljeni maturi leta 2003 pa se je vpisala na študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bila med najboljšimi in najbolj angažiranimi študenti v generaciji. Leta 2016 je študij zaključila z diplomskim delom Andrej Nikolaidis in stanje nacionalnih svetinj na področju nekdanje Jugoslavije.

H knjigam jo je v osnovni šoli popeljal knjižničar Drago Vuica. Začela je pisati pesmi. Kot srednješolka se je navdušila nad besedili danes pisatelja, režiserja in scenarista Nejca Gazvode ter pesnice Katje Plut. Tudi sama odločena za pisanje je še v srednješolskem obdobju začela z objavljanjem v lokalni reviji Park.

V času študija je ustvarila študentski časopis Izmus in spletišče Airbeletrina, tiskano in spletno edicijo Življenje na dotik (EPK, MB, 2012), družbeno angažirana portala Državljanska odgovornost in Odkrito povedano ter začela s pisanjem literarnih kritik, kolumn, intervjujev in člankov za medije, kot so Delo, Dnevnik, Le Monde Diplomatique, Mladina, Pogledi, Playboy in drugi. Prav tako je začela s prevajanjem leposlovja iz jezikov nekdanje skupne države, in sicer klasičnih in sodobnih klasičnih avtorjev, kot so Ognjen Spahić, Andrej Nikolaidis, Danilo Kiš, Ahmed Burić, Faruk Sehić, Vedrana Rudan, Emir Kusturica in drugi.

Pri svojem delu se navdihuje po sodobnikih, kot so Aleksandar Hemon, Andrej Nikolaidis, Faruk Šehić, Slavenka Drakulić, Bekim Sejranović, vrstnikih Lani Bastašić in Edouradu Louisu ter klasikih, kot so Jorge Louis Borges, Danilo Kiš, Virginia Woolf in George Orwell.

Od 2010–2014 je delovala kot programska vodja Društva slovenskih literarnih kritikov. Leta 2013 je objavila žanrsko hibridno delo V imenu očeta, ki je bilo nominirano za prvenec leta. Leta 2016 je uredila knjigo esejev Antologija tesnobe ter 2017 revialni pendant Antologija svetlobe. V naslednjih letih je med drugim prevedla še roman Andreja Nikolaidisa Madžarski stavek (Šerpa, 2018), knjigo esejev in intervjujev Danila Kiša Homo poeticus (Koda, 2019) in kratki roman Ota Horvata Sabo je obstal (Sanje, 2019). Objavlja članke in leposlovje v literarnih revijah v Sloveniji, kot so Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Vrabec Anarhist in Dialogi ter v državah nekdanje Jugoslavije. Njeno pisanje je uvrščeno v madžarsko antologijo slovenske kratke proze, grško antologijo slovenske mlajše pesniške generacije in v pregled mlajše slovenske proze revije Dialogi.

Organizira in moderira družbeno preizprašujoče simpozije, literarne večere in okrogle mize. Od leta 2020 ureja družbeno kritični spletni portal Disenz.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Dobimo se v preddverju knjižnice.