Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽAGAR Cilka

književnica, prevajalka

(1939 )

Življenjepis

R. l. 1939 na Dobravi pri Kostanjevici. Po poklicu je bila učiteljica. L. 1960 je z možem odšla v Avstralijo. Najprej je živela v Canberri in se preživljala kot natakarica, po dveh letih je začela poučevati otroke staroselcev in, da bi laže učila, študirala specialno pedagogiko in kulturo staroselcev, poleg tega pa še kriminologijo. Na podlagi pisem staroselskih otrok je napisala svojo prvo knjigo, še prej pa je v stari domovini objavljala pesmi in črtice v Rodni grudi in Slovenskem koledarju. Piše tudi v angleščini. L. 1995 je Mohorjeva družba izdala slovenski prevod njenega romana Barbara, ki obravnava življenje Slovencev v Avstraliji, l. 2000 pa Mladinska knjiga njeno delo Magdalena med črnimi opali.

Viri in literatura

  • DL 28. sept. 2000, št. 39, str. 21 – s sliko.
  • Slovenska izseljenska književnost I, str. 373, 286.

 

« Nazaj | natisni