Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

VREČEK Nada

učiteljica, Žagarjeva nagrajenka

(1929 )

Življenjepis

R. l. 1929 v Škofji Loki. Prav tam je končala učiteljišče in nastopila službo učiteljice na Travi pri Kočevju. To je bilo njeno prvo in zadnje službeno mesto. Skoraj petdeset let je učila sama na šoli tudi po štiri kombinirane oddelke hkrati. V času okupacije je sodelovala v terenskem odboru OF. Tik pred osvoboditvijo je morala bežati pred ustaši in četniki. Po vojni je dočakala zgraditev novega šolskega poslopja, prejela za svoje delo Žagarjevo nagrado, nagrado prof. Šeška in kot edina slovenska učiteljica tudi naziv najljubše učiteljice (1975).

Viri in literatura

  • Prosvetni delavec XXX/1979 7. sept. št. 13, str. 7 – s sliko.

Slikovni material

  • Rast II/2000, str. 219.

 

« Nazaj | natisni