Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

TONČIČ Ludvik

muzealec, zgodovinar

(27.10.1948 - 1.8.2008 )

Življenjepis

R. 27. okt. 1948 v Ljubljani, u. 1.8.2008 v Novem mestu. Šolal se je v Ljubljani, maturiral l. 1967 in diplomiral iz geografije in zgodovine l. 1973. Kot profesor je služboval v Črnomlju (1975-79), nato je pet let opravljal ravnateljske posle v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Od 1984 je bil kustos-pedagog, po opravljenem strokovnem izpitu kustos-zgodovinar, višji kustos, od l. 1998 pa je muzejski svetovalec. Svoj delež je prispeval tudi kot član Komisije za poimenovanje ulic in naselij v občini Novo mesto. S članki in razpravami je sodeloval v Dolenjskem listu, reviji Rast, vodniku Žumberak–Gorjanci, Dolenjskih zbornikih itd. ter organiziral muzejske razstave. Knjižni deli: Regionalnogeografski oris občine Metlika (1973), Tiskarstvo na Dolenjskem (1989).

Viri in literatura

  • Osebni podatki.

 

« Nazaj | natisni