Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PEHANI Ernest

elektrotehnik

(11.1.1900 - 9.11.1971 )

Življenjepis

R. 11. jan. 1900 v Žužemberku, u. 9. nov. 1971 v Ljubljani. Obiskoval je klasično gimnazijo v Novem mestu, kjer je maturiral leta 1920. Tehniko je študiral na novoodprti Tehniški fakulteti v Ljubljani in leta 1928 diplomiral. Po diplomi je bil nekaj časa asistent na Oddelku za elektrotehniko Tehniške fakultete v Ljubljani. Nato je delal kot projektant v hidroelektrarni Vinka Majdiča v Kranju, zatem je bil vodja odseka pri Mestni elektrarni v Ljubljani. Od l. 1931 do 1945 je bil obratovodja Majdičeve hidroelektrarne. Po koncu druge svetovne vojne je bil eno leto šef odseka za proizvodnjo in prenos električne energije pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LR Slovenije v Ljubljani. L. 1946 je bil izvoljen za izrednega profesorja in leta 1962 za rednega profesorja na Oddelku za elektrotehniko takratne Tehniške fakultete in kasneje Fakultete za elektrotehniko. Bil je tudi predsednik komisije za strokovno šolstvo pri generalni direkciji elektrogospodarstva LR Slovenije. Veliko let je bil honorarni strokovni inšpektor za tehniške srednje šole in član številnih strokovnih svetov, komisij in svetovalec pri elektrogospodarskih podjetjih in združenjih. Bil je predsednik gradbene komisije, ko so gradili fakultetno poslopje na Tržaški cesti 25. Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem. Opravljal je tudi delo sodnega izvedenca. Združil je svoje izredno praktično znanje s teoretično podkovanostjo in izdelal sodnoizvedenske ekspertize, ki so bile prave mojstrovine. Pri njem je diplomiralo nad 160 inženirjev elektroenergetske smeri.

Viri in literatura

• Elektrotehniški vestnik XXXVIII/1971 št. 9/10, str. 195 – slika.
• ES 8, str. 295 (podatek, da je r. l. 1900).
• Gnidovec M., Perko R., Zupančič M.: Znani Suhokranjci
• Univerza II, str. 237.

Slikovni material

• Znani Suhokranjci, str. 32.

« Nazaj | natisni