Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MAJCEN Milan

gostilničar, narodni heroj

(17.11.1914 - 29.10.1941 )

Življenjepis

Milan Majcen se je rodil 17. novembra 1914 v Šentjanžu pri Sevnici. Bil je drugi od osmih otrok v družini očeta Ivana in matere Marije, roj. Frelih. Po poklicu je bil natakar. Najprej je bil zaposlen v železniški restavraciji v Zidanem Mostu, kasneje pa v restavraciji Daj-dam v Ljubljani. Leta 1940 je najel gostilno »Keršič« v Šiški v Ljubljani.

Že v Zidanem Mostu je bil dejaven v Društvu kmetskih fantov in deklet. Po prihodu v Ljubljano je bil izvoljen v izvršni odbor tega društva, ki je bil pod vplivom Komunistične partije. Sodeloval je v številnih akcijah naprednega delavskega gibanja. Gostilna Keršič je postala shajališče članov Komunistične partije in marksistično usmerjene študentske in vajeniške mladine. V prvih dneh po okupaciji je bil v gostilni celo sedež Centralnega komiteja KPS, ki je ravno tu sprejel nekaj pomembnih odločitev.

Takoj po ustanovitvi OF  je pričel sodelovati v številnih akcijah in zbirati orožje. Kmalu je postal član Partije. Že na začetku avgusta so ga ujeli in odpeljali v šentpetrske zapore, iz katerih je kmalu skupaj s Francem Leskovškom pobegnil. Od tu je odšel v partizane na Mokrec. Kot preverjen borec z izrazitimi vojaškimi sposobnostmi (izkazal se je v napadu na Turjak konec avgusta) je bil septembra 1941 poslan v Mirnsko dolino z namenom organiziranja nove partizanske čete. Postal je komandir Mokronoške čete.

V zadnjih dneh oktobra 1941 sta šla Milan Majcen in njegov soborec ter bratranec Janči Mevželj v vas Murnice pri Šentjanžu, kjer pa sta bila izdana. Nemški vojaki so 28. oktobra popoldne obkolili hišo, v kateri sta se nahajala. Majcen in Mevželj sta se proti nemškim vojakom borila sama. Nemškim obmejnim vojakom so prišli na pomoč gestapovci, žandarji, varnostna policija, nazadnje pa še ena četa rezervnega policijskega bataljona. Po različnih virih naj bi Vodenikovo domačijo, kjer sta se nahajala, obkolilo in napadlo od 140 do 300 oboroženih nemških vojakov. Borba je trajala vse popoldne, celo noč in še naslednje dopoldne. Že 28. oktobra zvečer je bil Mevželj smrtno ranjen, tako da se je Majcen do naslednjega dne, 29. oktobra, ko je podlegel ranam, boril sam.

Nemci so Majcna in Mevžlja pokopali v bližini kraja, kjer sta umrla. Čez nekaj časa, po silovitem ogorčenju javnosti, so ju prenesli na pokopališče v Šentjanž, kjer so ju pokopali z vojaškimi častmi. Njuna junaška smrt je postala legendarna.

Milan Majcen je bil za narodnega heroja razglašen 20. decembra 1951.

Viri in literatura

• ES 6, str. 367 – s sliko.
• Narodni heroji Jugoslavije 1975 I, str. 455 - s sliko (podatek, da je r. 7. nov.1914).
• Narodni heroji, list 21 – s sliko.

Slikovni material

• ES 6, str. 367.
• Narodni heroji Jugoslavije 1975 I, str. 455.

« Nazaj | natisni