Izvolite (v) knjižnico – Teden splošnih knjižnic

Voden sprehod

Knjižničar za en dan: Dijana Matković

Se sprašujete, kakšen je pogled na knjigo z druge strani izposojevalnega pulta?

V sklopu zagovorniškega projekta Knjižničar za en dan znane osebnosti obiskovalce popeljejo po njim ljubih kotičkih knjižnice in jim predstavijo svoj izbor dobrega branja.

V sklopu tedna slovenskih splošnih knjižnic se bomo na sprehod po knjižnici podali pod vodstvom dolenjske pisateljice, publicistke, urednice in prevajalke Dijane Matković, ki je v novomeški knjižnici preživela veliko svojega prostega časa ter izvedeli, katere knjige so jo zaznamovale na osebni in ustvarjalni poti.

 

O Diani Matković

Obiskovala je Osnovno šolo Vavta vas, po opravljeni maturi leta 2003 pa se je vpisala na študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in bila med najboljšimi in najbolj angažiranimi študenti v generaciji. Leta 2016 je študij zaključila z diplomskim delom Andrej Nikolaidis in stanje nacionalnih svetinj na področju nekdanje Jugoslavije.

H knjigam jo je v osnovni šoli popeljal knjižničar Drago Vuica. Začela je pisati pesmi. Kot srednješolka se je navdušila nad besedili danes pisatelja, režiserja in scenarista Nejca Gazvode ter pesnice Katje Plut. Tudi sama odločena za pisanje je še v srednješolskem obdobju začela z objavljanjem v lokalni reviji Park.

V času študija je ustvarila študentski časopis Izmus in spletišče Airbeletrina, tiskano in spletno edicijo Življenje na dotik (EPK, MB, 2012), družbeno angažirana portala Državljanska odgovornost in Odkrito povedano ter začela s pisanjem literarnih kritik, kolumn, intervjujev in člankov za medije, kot so Delo, Dnevnik, Le Monde Diplomatique, Mladina, Pogledi, Playboy in drugi. Prav tako je začela s prevajanjem leposlovja iz jezikov nekdanje skupne države, in sicer klasičnih in sodobnih klasičnih avtorjev, kot so Ognjen Spahić, Andrej Nikolaidis, Danilo Kiš, Ahmed Burić, Faruk Sehić, Vedrana Rudan, Emir Kusturica in drugi.

Pri svojem delu se navdihuje po sodobnikih, kot so Aleksandar Hemon, Andrej Nikolaidis, Faruk Šehić, Slavenka Drakulić, Bekim Sejranović, vrstnikih Lani Bastašić in Edouradu Louisu ter klasikih, kot so Jorge Louis Borges, Danilo Kiš, Virginia Woolf in George Orwell.

Od 2010–2014 je delovala kot programska vodja Društva slovenskih literarnih kritikov. Leta 2013 je objavila žanrsko hibridno delo V imenu očeta, ki je bilo nominirano za prvenec leta. Leta 2016 je uredila knjigo esejev Antologija tesnobe ter 2017 revialni pendant Antologija svetlobe. V naslednjih letih je med drugim prevedla še roman Andreja Nikolaidisa Madžarski stavek (Šerpa, 2018), knjigo esejev in intervjujev Danila Kiša Homo poeticus (Koda, 2019) in kratki roman Ota Horvata Sabo je obstal (Sanje, 2019). Objavlja članke in leposlovje v literarnih revijah v Sloveniji, kot so Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Vrabec Anarhist in Dialogi ter v državah nekdanje Jugoslavije. Njeno pisanje je uvrščeno v madžarsko antologijo slovenske kratke proze, grško antologijo slovenske mlajše pesniške generacije in v pregled mlajše slovenske proze revije Dialogi.

Organizira in moderira družbeno preizprašujoče simpozije, literarne večere in okrogle mize. Od leta 2020 ureja družbeno kritični spletni portal Disenz.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Dobimo se v preddverju knjižnice.

Torek, 15. november 2022, ob 18. uri, Preddverje

 

Literarni večer

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Avtofikcijski, esejistični roman Dijane Matković z naslovom Zakaj ne pišem vključuje prizore iz avtoričinega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo ter pripovedjo o silnicah, ki tistim od spodaj onemogočajo eksistenco in ustvarjanje. V romanu družbe poznega kapitalizma 21. stoletja je našla svoj jezikovni izraz – odkrit do bolečine, prežet z analitičnim dvomom in bojevit v svoji zahtevi po resnici.

»… Nimam kam iti in se nimam kam vrniti. Kam naj bi šla? V stanovanje, ki ga že lep čas ne morem plačevati? Še en krog skozi mesto, s katerim sva si že davno vse povedala? Od tu naprej ni ničesar …«

Z avtorico se bo pogovarjala Carmen L. Oven.

Torek, 15. november 2022, ob 19. uri, Prireditveni atrij

 

Predavanje in odprtje razstave

Pisatelj Zdravko Slamnik – Pavle Zidar

Ob 90. obletnici rojstva pisatelja in pesnika Zdravka Slamnika, znanega pod psevdonimom Pavle Zidar, vas vabimo na predavanje in odprtje spominske razstave o njegovem življenju in delu. Razstavo je pripravila Občinska knjižnica Jesenice, ki poleg NUK in novomeške knjižnice v svoji domoznanski zbirki hrani pisateljeva izdana dela in rokopisno zapuščino.

Pavleta Zidarja slovenska literarna zgodovina uvršča v sam vrh slovenskega pripovedništva. Napisal je 76 knjig, od tega 35 romanov, 18 novelističnih zbirk, 5 povesti, 16 otroških in mladinskih del ter 2 pesniški zbirki. Med drugim je leta 1963 prejel nagrado Prešernovega sklada za knjigo Soha z oltarja domovine, 1987 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Povezan je tudi z Novim mestom in Dolenjsko, saj je v letih od 1950 do 1955 učiteljeval po šolah na Dolenjskem, tu pa si je izbral tudi svojo življenjsko sopotnico, ženo Ivo. Njegovo življenje in delo bosta predstavili avtorici razstave Nataša Kokošinek in Majda Malenšek.

Sreda, 16. november 2022, ob 18. uri, Trdinova čitalnica

 

Odprtje in pogovor

Stripoteka – od črte do stripa

Predstavljamo novost v novomeški knjižnici – Stripoteko, prijeten prostor za branje in druženje, kjer vas čakajo stripi domačih in tujih avtorjev, zbrani na enem mestu.

Hkrati vas vabimo na pogovor s striparjema Izarjem Lunačkom in Karolino Umetnino, ki sta skupaj s še štirimi drugimi prepoznavnimi slovenskimi avtorji stripov poskrbela za edinstveno likovno opremo naše Stripoteke. O njunem ustvarjanju in položaju stripa v slovenskem prostoru se bo z njima pogovarjala Alenka Murgelj. Vljudno vabljeni.

 

Izar Lunaček

Tilen Izar Lunaček je slovenski akademski slikar, ilustrator in stripar, promotor stripa ter diplomiran komparativist in doktor filozofije. Svoje stripe je objavljal v Stripburgerju, Slovenskih novicah, Delu in Mladini ter izdal več stripovskih albumov. Riše tudi ilustracije in karikature, ki jih objavlja v različnih časopisih in revijah, ilustriral pa je tudi več knjig, med katerimi jih je več prejelo zlato hruško, ki označuje kakovostno otroško in mladinsko literaturo. Znan je kot avtor prvega slovenskega spletnega stripa Paradise Misplaced ter prvega slovenskega avtorskega stripa, objavljenega pri veliki ameriški založbi, Animal noir, ki ga je ustvaril skupaj z Nejcem Jurnom in je bil v slovenščini izdan pod naslovom Kosmati krimič. V zadnjem času je izdal stripovski esej o smešni plati religije Sveto & smešno, sedem stripovskih pravljic Lahko noč, sine, kot soavtor pa Dekle, ki se ni balo medvedov. Je tudi soustanovitelj in organizator Stripolisa, Stripolisfesta oziroma Tinte in striparne Pritličje.

 

Karolina Umetnina

Karolina Umetnina je mlada umetnica, diplomirana literarna komparativistka, ustvarjalka stripov iz Opatjega sela in avtorica Instagram profila @karolinaumetnina, kjer objavlja svoje stripe v kraškem narečju. V njih (samo)ironično, predvsem pa navihano in iskreno poroča o lastnih pripetljajih, reflektira svoje misli in opisuje ves smisel in nesmisel življenja in sebe v njem. Mnogim se je zapisala v spomin tudi z vinjetami hvaležnosti gasilcem ob nedavnem požaru na Krasu. Pred kratkim je na veliko navdušenje njenih sledilcev izšla njena prva zbirka stripov z naslovom Ma kej? Neč, v katerih je zbranih 15 od več kot 2.500 stripov, ki jih je v zadnjih dveh letih objavila na Instagramu.

 

Četrtek, 17. november 2022, ob 18. uri, Stripoteka (zgornja rotunda, 3. nadstropje)