Iz pandemije z večjim zaupanjem v znanost?

Splošne knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja zaradi boljšega medsebojnega povezovanja in prilagajanja trenutnim epidemiološkim razmeram pripravljamo skupne spletne dogodke, s katerimi se odzivamo na trenutne aktualne družbene problematike. V želji, da bi prispevale k boljšemu razumevanju kompleksne in negotove situacije, v kateri smo se znašli zaradi epidemije, smo v goste povabile vrhunskega znanstvenika, vodjo Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in nominiranca za Delovo osebnost leta 2021. Prof. dr. Roman Jerala se uvršča med vodilne svetovne sintezne biologe, širši javnosti pa je v obdobju epidemije novega koronavirusa poznan predvsem kot zaupanja vreden interpret in pojasnjevalec številnih vprašanj, povezanih z epidemijo.

Z njim smo govorili o aktualnih vprašanjih, s katerimi se soočamo po skoraj dveh letih bojevanja z novim koronavirusom. Spregovoril je o tem, kako se spominja začetkov epidemije, pomembni vlogi predhodne epidemije SARS, katere znanstveni izsledki so znanstvenikom pomagali tudi pri boljšemu razumevanju novega koronavirusa in hitrejši pripravi cepiv. Razložil je, kaj pravzaprav so virusi in kaj se zgodi, ko virus vstopi v naše telo ter v čem je posebnost nove različice omikron. Napovedi za prihodnost so zaradi še nezadostnega poznavanja omikrona nehvaležne, a kljub vsemu vidi luč na koncu tega dolgega koronskega tunela. »Virusa smo vsi siti in vsi si v enaki meri želimo, da se to neha. A ostati je treba na preži in spremljati razmere.« Po njegovem mnenju bomo zaradi izjemne nalezljivosti nove različice že v začetku prihodnjega leta vsi na tak ali drugačen način prišli v stik z omikronom, zato je še toliko bolj pomembno, da se čim več ljudi čim prej cepi oz. prejme poživitveni odmerek. Pričakuje, da bomo februarja ali marca najbrž že stoodstotno prekuženi ali precepljeni. Meni, da je to pomemben trenutek, ki bi slej ko prej prišel tudi z delto, a z omikronom bo prišel še hitreje. Če bomo dosegli »čredno imunost«, je težko napovedati, a upa, da bo v nadaljevanju cepljenje vendarle potrebno le za ranljive skupine in bo potekalo na način, podoben cepljenju proti gripi.

V pogovoru je spregovoril tudi o cepivih, njihovem razvoju in delovanju, prav tako je razložil, zakaj po njegovem mnenju nekateri najpogostejši pomisleki proti cepljenju niso upravičeni.

Veliko njegovega časa in energije gre v zadnjih dveh letih za javni angažma v povezavi z virusom. Meni, da se znanstveniki v takih razmerah ne morejo kar zapreti v svoje pisarne, temveč je njihova dolžnost prispevati po najboljših močeh za izboljšanje situacije. »Upam, da bomo po tej pandemiji kljub vsemu izšli z večjim zaupanjem v znanost,« je sklenil pogovor v naši knjižnici.

Če ste zamudili pogovor z njim, si ga lahko ogledate na YouTube kanalu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.