Knjižnica igrišče znanja in zabave

Letošnje že 9. strokovno posvetovanje z mednarodno udeležbo Knjižnica – igrišče znanja in zabave v organizaciji Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je minilo v znamenju aktualnih družbenih sprememb.

 

Povabljeni strokovnjaki s področja bibliotekarskih znanosti, pedagogike, sociologije in psihologije iz Slovenije in Hrvaške so v Termah Dolenjske Toplice dva dni razpravljali na temo »Knjižnica kot dejavnik družbenih sprememb«. Vsak s svojega vidika so se spraševali, ali v knjižnicah obvladujemo spremembe, ki jih prinaša čas globalne krize in kako učinkovito smo knjižnice prilagodile svoje dejavnosti trenutnim razmeram v družbi. Ali smo knjižnice kljub vsemu ohranile vlogo stabilne in zaupanja vredne ustanove in ali storimo dovolj na področju spodbujanja državljanov k pokončni drži in aktivnemu državljanstvu? Knjižnica je v sodobni družbi namreč tisti prostor, ki odslikava in aktivno sooblikuje sodobno družbo. Dostopna, povezana z lokalnim okoljem in prebivalci vseh generacij, naj bi s svojim širokim spektrom aktivnosti v vseh razmerah in obdobjih podpirala izobraževalne, kulturne, informacijske in socialne potrebe okoliških prebivalcev.

V uvodnem teoretskem sklopu predavanj nam je dr. Ana Vogrinčič Čepič iz ljubljanske Filozofske fakultete predstavila svoje poglede na posledice aktualnih družbenih sprememb v knjižničnih praksah in posledično tudi možna tveganja in izzive novodobne preobrazbe knjižnic. Sanja Gosta Jerman iz Gimnazije Karlovac je govorila o izzivih raziskovalnega dela in predstavila raziskovalne projekte, ki so se jih z učenci lotili pri pouku psihologije in nazorno prikazujejo stanje v sodobni družbi. Dragica Turjak iz Mariborske knjižnice je poudarila predvsem prispevek knjižnic h kvaliteti bivanja prebivalcev, saj predstavljajo osnovno kulturno infrastrukturo z močno poudarjenim informacijskim in socialnim poslanstvom. Bistveno je, da v času krize pomen in dodano vrednost knjižnic prepoznajo tudi lokalne skupnosti kot ustanoviteljice knjižnic ter še naprej zagotavljajo ustrezne pogoje za njihov obstoj in delovanje. Miroslav Katić iz Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačić« Karlovac je poudaril vlogo knjižnic v razvoju deliberativne demokracije. V času globalizacije je namreč pomembna naloga knjižnic, da spodbujajo informiranost in demokratsko participacijo okoliških prebivalcev. Njegove misli je v nadaljevanju razvijal tudi pisatelj in aktivist Lenart Zajc, ki je spregovoril o nujnosti aktivnega državljanstva pri demokratizaciji družbe. Knjižnice se po njegovem mnenju v reševanje krize lahko vključijo kot prostori srečevanja civilnih iniciativ in točke, ki generirajo državljansko in kulturno zavest.

 

Primeri dobrih praks so nazorni dokaz, da je dejavnost knjižnic izredno pestra in, da smo knjižničarji izredno socialno angažirani. Sanja Bunić iz Knjižnice grada Zagreba je spregovorila o knjižnicah kot delu socialne mreže, ki skrbi za brezdomce in na podlagi lastnih izkušenj nanizala smernice nadaljnjega dela z brezdomci. V njihovi knjižnici namreč že več kot tri leta ponujajo različne storitve brezdomcem, med drugim so se lotili projekta Knjigom do krova (S knjigo do strehe), katerega glavni namen je bil spodbujanje zaposlovanja brezdomcev.

V Mestni knjižnici Ljubljana so za brezposelne uvedli storitev Borza dela, ki za uporabnike na svoj način pomeni tudi stičišče novih možnosti in priložnosti. Prednosti storitve je predstavila Liljana Pahor, ki pravi, da si za posameznega uporabnika vzamejo toliko časa kot ga le-ta potrebuje. Uporabnikom nudijo predavanja, delavnice in informacije s področja trga dela, karierni coaching, svetovanje, motiviranje, pomoč pri iskanju zaposlitvenih oglasov, pisanju prošenj in življenjepisov itd.

Nevladne organizacije predstavljajo vse pomembnejši element pri zagotavljanju večje demokratičnosti družbe in višje kakovosti življenja prebivalstva. Vlogo nevladnih organizacij v času družbenih sprememb je udeležencem predstavila Maja Žunič Fabjančič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Poudarila je predvsem pomen sodelovanja in povezovanja med različnimi akterji pri doseganju večje učinkovitosti ter zagotavljanju uporabnikom prijaznih in kakovostnih storitev. V društvu so se denimo aktivno lotili dela z marginalnimi skupinami kot so Romi in priseljenci, med njimi še posebej albanske ženske. V povezovanju nevladnih organizacij s knjižnicami vidi velik potencial, ki bi ga bilo potrebno v prihodnosti bolje izkoristiti.

Udeleženci srečanja smo spoznali tudi Knjižnico tete Rose, ki je prav posebna knjižnica. Kot je povedala Urška Breznik iz mariborskega zavoda Pekarna magdalenske mreže, je namenjena vsem, ki jih zanimajo radikalne družbene spremembe in družbeno kritična misel za konstruktivno preoblikovanje naše družbe v bolj mislečo, dejavno in pravično. Svojim uporabnikom nudi družbeno angažirano, uporniško in radikalno literaturo, ki jo bralec s težnjami po revolucionarnem angažmaju težje ali pa sploh ne more najti v drugih knjižnicah.

Maja Klisurić in Draženka Robotić iz Gradske knjižnice Samobor sta predstavili nekaj njihovih zanimivih projektov, v katere so vključili svoje uporabnike in dokazali, da je knjižnica tudi pomembno informacijsko-kulturno središče ter razbili stereotipe o knjižničarjih kot nezanimivih in strogih ljudeh. Posneli so humoristični film ob 110. obletnici knjižnice, pripravili kviz z naslovom Tko je najveći Beatlemanijak, s katerim so predstavili del svoje glasbene zbirke, izdali svoj časopis Knjigomat in imeli celo radijsko oddajo z istim imenom.

Kot zadnji sta nam Božena Kolman Finžgar in Silva Kos iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica predstavili projekt Kdo je napravil Vidku srajčico, ki ga izvajajo v sodelovanju s tamkajšnjim centrom za socialno delo in je namenjen spodbujanju branja v rejniških družinah. Rejniške družine so pogosto v svojem okolju nerazumljene, otroci, za katere skrbijo, pa otroci s posebnimi potrebami, zato je vloga knjižnice pri njihovem vključevanju v družbo in povezovanju z okoljem izredno pomembna.

 

Namen strokovnega posvetovanja je bil osvetliti temo Knjižnica kot dejavnik družbenih sprememb z različnih vidikov in opozoriti na problematiko, ki se je moramo v knjižnicah vse bolj zavedati in ji prilagoditi naše dejavnosti. Knjižnice moramo ostati nevtralni prostor odprt za vse družbene skupine in generacije. Ostati prostor, ki odslikava in aktivno sooblikuje sodobno družbo ter ustvarja in spodbuja državljansko in kulturno zavest. Dokazali smo, da smo knjižničarji inovativni, prilagodljivi, predvsem pa srčni z močno razvitim občutkom za druge ter tako nepogrešljiv del naše družbe. Organizatorji upamo, da smo s posvetovanjem načeli temo, ki bo aktualna tudi v prihodnje in se bo kot predmet razprave razvijala tudi na prihodnjih strokovnih srečanjih.

 

PREDAVANJA

1. Sklop: Uvodna predavanja

Tveganja in izzivi novodobne preobrazbe knjižnic
Dr. Ana Vogrinčič Čepič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Izazovi istraživačkog rada
Sanja Gosta Jerman, Gimnazija Karlovac

 

2. Sklop: Knjižnice in družbene spremembe

DRUŽBA V KRIZI, KNJIŽNIC A V KRIZI. Bo politika znala prepoznati našo vrednost?
Dragica Turjak, Mariborska knjižnica

Knjižnice i demokracija: uloga knjižnica u razvijanju deliberativne demokracije
Miroslav Katić, Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovačić« Karlovac

Pomen aktivnega državljanstva pri demokratizaciji družbe in vloga knjižnic
Lenart Zajc, pisatelj in aktivist

 

3. Sklop: Primeri dobrih praks

Narodne knjižnice kao dio socijalne mreže koja skrbi za beskućnike
Sanja Bunić, Knjižnice grada Zagreba

Borza dela stičišče možnosti in priložnosti
Liljana Pahor, Mestna knjižnica Ljubljana

Nevladne organizacije kot oblika soupravljanja države in družbe
Maja Žunič Fabjančič, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto

Knjižnice za novo doba/Libraries for a new age
Emilija Pezer, Tihomir Marojević, Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci

Knjižnica tete Rose / družbeno angažirana, uporniška in radikalna literatura
Urška Breznik, Zavod za podporo civilno družbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna, magdalenske mreže

Uključi se! Knjižnica kao poveznica između znanja i kreativnosti
Maja Klisurić, Draženka Robotić, Gradska knjižnica Samobor

Kdo je napravil Vidku srajčico: spodbujanje branja v rejniških družinah
Božena Kolman Finžgar, Silva Kos, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica