Kratki festival zgodb
28.10.2016 19:00:00
Lokacija: Prireditveni atrij
Pripovedovalski večer
Pripovedovalski večer z vrhunskimi interpreti Vladom Novakom, Marijano Brecelj, Aljošo Ternovškom, Majo Gal Štromar in Janom Bučarjem bo povezovala Carmen L. Oven.
KNJIGE oz. KRATKE ZGODBE TER INTERPRETATIVNI BRALCI :
1. Mirana Likar: Rembrandtov objem (zbirka Glasovi, Modrijan; interpretira Aljoša Ternovšek)
2. Agata Tomažič: Nič (zbirka Česar ne moreš povedati frizerki, Goga; interpretira Maja Gal Štromar)
3. Jasmin B. Frelih: Vrabci (zbirka Ideoluzije, LUD Literatura; interpretira Jan Bučar)
4. Anja Mugerli: Vsiljivka (zbirka Zeleni fotelj, založba Litera; interpretira Marijana Brecelj)
5. Jure Jakob: Vrt (knjiga Hiše in drugi prosti spisi, Mladinska knjiga; interpretira Vlado Novak)
BIOGRAFIJA SODELUJOČIH:
MIRANA LIKAR
Mirana Likar Bajželj se je rodila leta 1961 v Novem mestu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in diplomirana bibliotekarka. Zaposlena je kot učiteljica slovenščine na osnovni šoli. Pisati je začela pozno, okoli leta 2006. Leta 2007 je zmagala na literarnem festivalu Urška. Leta 2009 je izšla njena prva knjiga kratkih zgodb z naslovom Sobotne zgodbe. Zbirka je bila leta 2010 nominirana za najboljši prvenec in za nagrado fabula 2011. Leta 2012 je izšla njena druga knjiga, zbirka kratkih zgodb Sedem besed. Njene kratke zgodbe so bile doslej objavljene v različnih literarnih revijah, predvsem v Sodobnosti in Literaturi, na spletnem portalu Airbeletrina in na Radiu Slovenija. Mirana Likar Bajželj se je podpisala tudi pod prevod lastne zgodbe, ki je bila objavljena v novosadskih Poljih in Sarajevskih zvezkih. Nekaj njenih kratkih zgodb je bilo nagrajenih na različnih proznih natečajih.
AGATA TOMAŽIČ
Agata Tadeja Tomažič se je rodila leta 1977 v Ljubljani. Diplomirala je iz francoskega jezika na FF in novinarstva na FDV. Na Delu je zaposlena od leta 2001 (delala je v redakciji Panorama in v desku kot urednica zadnje strani). Prevaja iz angleščine (Drevo janičarjev) in francoščine (Dvignite se!, Razumeti svet: izzivi jutrišnjega dne, Govorice, Mož, ki je hodil skozi stene). Je članica uredništva Pogledov in avtorica kratkoprozne zbirke Česar ne moreš povedati frizerki.
JASMIN B. FRELIH
Jasmin B. Frelih, pisatelj, absolvent primerjalne književnosti, literarne teorije in zgodovine, se je rodil leta 1986 v Kranju. Pri Cankarjevi založbi je izšel njegov roman Na/pol, nagrajen kot najboljši prvenec leta 2013. Kratke zgodbe, eseje, prevode in teoretske tekste ima objavljene v revijah Literatura, Sodobnost, Dialogi, Pogledi in v reviji Idiot, kjer opravlja tudi delo urednika.
ANJA MUGERLI
Anja Mugerli se ukvarja s pisanjem proze, veliko bere in vmes lektorira. Zaključila je študij slovenistike in podiplomski študij kreativnega pisanja. Prozo objavlja v večini slovenskih literarnih revij, nekaj zgodb pa je prevedenih v srbščino in makedonščino. Preizkusila sem je tudi v pisanju dramskih besedil in leta 2011 ter 2013 za svoji besedili prejela drugo nagrado na mednarodnem natečaju Castello di Duino v dramski sekciji. Leta 2015 je pri Literi izšel njen prvenec, kratkoprozna zbirka Zeleni fotelj.
JURE JAKOB
Jure Jakob je pesnik. Rodil se je leta 1977 v Celju. Magistriral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer zadnja leta tudi živi in dela kot samostojni kulturni delavec. Leta 2010 je izdal esejistično študijo o prozi Lojzeta Kovačiča z naslovom Otroški pogled, njegov pesniški opus pa sestavljajo tri knjige. Prvenec Tri postaje je ob izidu leta 2003 na videz zadržano, a temeljito premešal karte sodobne slovenske poezije. Jakob je zanj prejel nagrado zlata ptica, izpostavljeno mesto je zasedel tudi v antologiji mlade slovenske poezije po letu 1990, ki si je za naslov sposodila kar verz ene izmed njegovih pesmi. Jakobova druga zbirka, Budnost, je izšla leta 2006, do zdaj zadnja, Zapuščeni kraji, pa 2010. Z obema se je potrdil kot eden izmed izstopajočih glasov svoje pesniške generacije.
ALJOŠA TERNOVŠEK
Aljoša Ternovšek je igralsko pot začel že v srednji šoli, ko je bil član dramske skupine RUSLI. Leta 1994 je igral z naslovno vlogo v filmu Tantadruj. Na AGRFT je diplomiral leta 1995. Pozneje se je zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem in tam odigral kar nekaj prepoznavnih vlog. V sezoni 2004/05 je postal član Mestnega gledališča Ptuj. TV-gledalci ga poznajo kot Dušana Vaupotiča - Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva. O istoimenskem junaku je bil leta 2002 posnet film z naslovom Kleščar. Skupaj z Janezom Škofom pa je vodil tudi EMO 2006. Sicer je Aljoša tudi sin igralca Petra Ternovška, dobitnika Borštnikovega prstana za leto 2006. Na Planet TV vodi oddajo Kdo bo koga.
MAJA GAL ŠTROMAR
Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, režiserka, prevajalka, gledališki pedagog, profesor retorike, scenaristka, moderatorka. Sicer diplomirana romanistka je tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. V dvajsetih letih delovanja v gledališču tako doma kot v tujini je odigrala več kot 33 vlog, posnela več kot 27 filmov. Izdala je 12 avtorskih knjig, od tega 4 pesniške zbirke, monodramo, gledališki priročnik, pravljico in dramsko besedilo. V zadnjem času veliko piše za radijski medij, pa tudi radijske igre za starejšo publiko. Maja piše tudi za gledališče, predvsem za otroke, iz romanskih jezikov pa je do sedaj prevedla več kot 10 literarnih del. Živi in ustvarja kot svobodna umetnica
JAN BUČAR
Jan Bučar je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Dramska igra in umetniška beseda, diplomiral leta 2004. Svojo igralsko pot je začel kot svobodni umetnik. Leta 2006 pa se je zaposlil v Gledališču za otroke in mlade Ljubljana, ki se je leta 2009 priključilo Lutkovnemu gledališču Ljubljaan. Med drugim je igral v predstavah Romeo in Julija (SNG Drama), Krst pri Savici (SNG Drama), Cyrano de Bergerac (MGL), Hoja po jajčnih lupinah (AGRFT), Cleansed (Festival Exodos in Wax Factory) in številnih predstavah Gledališča za otroke in mlade, lahko pa smo ga videli tudi v televizijski nanizanki Usodno vino.
MARIJANA BRECELJ
Gledališka in filmska igralka Marijana Brecelj se je rodila leta 1946 v Ljubljani. Po osnovni šoli je prva dva letnika gimnazije obiskovala na 2. gimnaziji v Beogradu, zadnja dva letnika z maturo pa je opravila na gimnaziji na Šubičevi v Ljubljani. Po zaključku študija na AGRFT je v gledališki sezoni 1970/71 postala članica Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Sodelovala je tudi z Gledališčem Tone Čufar Jesenice, Prešernovim gledališčem Kranj, Gledališčem Glej in Špas teatrom. Redno sodeluje tudi na radiu, filmu in televiziji. 2010 se je upokojila, a kljub temu še vedno nastopa v gledališču, na filmu in televiziji. Živi med Ljubljano in Notranjsko, saj si je v Grahovem v rojstni hiši svoje matere, prav tako gledališke igralke Ančke Levarjeve, uredila dom.
VLADO NOVAK
Vlado Novak se je rodil leta 1952 V Mariboru, kjer 1974 diplomiral na prvi stopnji VEKŠ. Še isto leto se je vpisal na AGRFT v Ljubljani. Leta 1975 je študij zaradi odhoda v JLA prekinil. Po vrnitvi je bil v sezoni 1976/77 igralec v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, s sezono 1977/78 pa je postal član Drame SNG Maribor. Leta 1981 absolviral študij na AGRFT in leta 1995 diplomiral. Vlado Novak je eden izmed najvidnejših predstavnikov slovenskega filmskega in gledališkega prostora. Odigral je več kot sto različnih gledaliških vlog, večinoma glavnih, in nastopil v vrsti filmov. Prejel je nagrado Prešernovega sklada za leto 1985, Glazerjevo listino, Marulićevo nagrado v Splitu (za vlogo don Zana) in sedem Borštnikovih nagrad: 1985 nagrado strokovne žirije in žirije občinstva za vlogo Simona Vebra, 1989 nagrado strokovne žirije za vlogo Janningsa, 1993 nagrado strokovne žirije za vlogo Simeonov Piščika v Češnjevem vrtu A. P. Čehova, 1996 nagrado strokovne žirije in občinstva za vlogo Roberta v Prevari H. Pinterja, 2004 nagrado strokovne žirije za vlogo W. Lomana in pa Borštnikov prstan leta 2014. Leta 1995 je prejel tudi Stopovo nagrado za igralca leta za vlogo v filmu Striptih režiserja F. R. Dorina.
