Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BERKOPEC Oton

literarni zgodovinar

(6.12.1906 - 17.9.1988 )

Življenjepis

R. 6. dec. 1906 v Vinici, u. 17. sept. 1988 v Ljubljani. Obiskoval je novomeško gimnazijo od drugega do osmega razreda v l. 1920/22 do 1926/27. Po maturi je odšel v Prago, kjer je študiral slavistiko in l. 1935 doktoriral. Deloval je na Češkem. V l. 1929-1946 je bil bibliotekar v Slovanski knjižnici, nato v univerzitetni knjižnici in v l. 1958-1971 znanstveni sodelavec češke akademije znanosti. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil lektor slovenščine nekaj let pred 2. svetovno vojno in po njej. Že kot dijak je objavljal prispevke v dijaških listih tistega časa. Po prvih objavljenih pesmih se je preusmeril v splošno kulturno publicistiko, prevajalstvo iz slovenščine in drugih južnoslovanskih jezikov v češčino in obratno, ne strogo znanstvenemu delu s področja bibliotekarstva in še posebej bibliologiji. Napisal je več knjig, na področju bibliografije je zlasti pomembna »Česká a slovenská literatura, divadlo, jazykozpyt a národopis v Jugoslavü. Bibliografie od roku 1800–1935 (Praha 1940). V slovenskih in čeških strokovnih revijah, zbornikih in enciklopedijah je sodeloval s prispevki. Napisal je veliko predgovorov k prevodom iz slovenščine in drugih jezikov v češčino. Za svoje delo je na Češkem dobil več priznanj. V domovini je l. 1971 postal zunanji dopisni član SAZU, l. 1977 dopisni član (po vrnitvi v Ljubljano) in l. 1981 redni član. Bil je častni član Društva književnih prevajalcev Slovenije. Dobil je tudi Čopovo diplomo.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 344–345.
• Dolenjski razgledi 13. okt. 1988, str. 23 - s sliko.
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [17] - slika.
• ES 1, str. 248 - s sliko.
• Letopis SAZU XXII/1972, str. 46-51 – s sliko.
• Luc Menaše: Svetovni biografski leksikon, str. 92.
• NRazgl XXXVII/7. okt. 1988 št. 19, str. 576.

Slikovni material

• ES 1, str. 248.
• Dolenjski razgledi 13. okt. 1988, str. 23.
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [17].

« Nazaj | natisni