Razstavi v mestnem središču
Vabljeni k ogledu razstav v izložbah nekdanje čokoladnice in trgovine z naravnimi izdelki v mestnem središču.
Martin Krpan
Martin Krpan z Vrha je pripovedka o ljudskem silaku Krpanu, sicer preprostem kmečkem človeku, ki se je ukvarjal s tihotapljenjem angleške soli. Nekoč mu je pot prekrižala cesarska kočija, Krpan pa je dvignil svojo kobilico in se vozu umaknil s poti. Kmalu zatem je na Dunaju razsajal strašni velikan Brdavs, ki ga ni mogel nihče premagati. Cesar se je spomnil Krpanove moči in ga poklical na Dunaj. Krpan je Brdavsa premagal, za nagrado pa dobil mošnjo cekinov in dovoljenje za tovorjenje angleške soli. Levstikovo delo Martin Krpan z Vrha je bilo prvič objavljeno leta 1858 v literarnem časopisu Slovenski glasnik, leta 1917 pa je izšlo samostojno kot prva slovenska slikanica. Izvirne ilustracije hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
Marica Strnad Cizerlj
Učiteljica, pesnica in pisateljica Marica Strnad Cizerlj je bila ena prvih slovenskih literarnih ustvarjalk potopisnih del, zavzemala pa se je tudi za enakopravnost žensk v učiteljskem poklicu. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v svojih posebnih zbirkah Boga Komelja hrani del njene literarne in osebne zapuščine, katere izbor mimoidočim predstavljamo v izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici.
Novo mesto, kamor se je preselila leta 1945 in kjer ji je dom nudila njena stanovska kolegica in glasbenica Ervina Ropas, je bilo zadnja postaja v njenem nemirnem, razgibanem in težkem življenju. Tu je šele v starosti prvič zares počivala, izmučena od življenjskih preizkušenj. Umrla je 30. decembra 1953 v Novem mestu, kjer je tudi pokopana.
Poklic učiteljice je opravljala z ljubeznijo in predanostjo, svoje učence je vzgajala v narodnem duhu, jim vcepila ljubezen do slovenskega jezika in slovenstva ter se upirala nazorom tedanje konservativne družbe. Svoje prve prispevke je pričela objavljati leta 1893 v pedagoški reviji Popotnik. Pisala je o vzgoji in higieni otrok, o problemu obiskovanja šole pri podeželskih otrocih in o položaju učiteljic v šoli. Skrb za uveljavljanje narodne zavesti in razgledanosti žensk je izražala tudi v prvi reviji za ženske Slovenka. V Slovenskem narodu je od leta 1898 do 1900 objavila nekaj potopisov in se tako uvrstila med prve slovenske potopiske. Leta 1927 je izdala tudi zbirko pesmi Rdeči nageljčki, v katerih prevladujejo domovinska in ljubezenska čustva, predvsem pa izpovedni pogum močne ženske osebnosti.
