Kaj pa slepi in slabovidni?
Ob mednarodnem dnevu bele palice, za katerega je bil leta 1970 razglašen 15. oktober, je v novomeški Knjižnici Mirana Jarca potekalo več aktivnosti.
Delavnice za otroke Zmoremo – čez ovire do oviranih
V dopoldanskem času smo predšolske otroke in učence prve triade povabili na izkustveno delavnico, ki jo je vodil bibliotekar Andrej Jalen iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. S pomočjo različnih didaktičnih pripomočkov je prikazal, kako se počutijo slepi in slabovidni, s kakšnimi ovirami se srečujejo v vsakdanjem življenju in kako jih premagujejo. Hkrati so se otroci na simpatičen način učili veščin ravnanja in komunikacije z njimi. Spoznali so tudi napravo Feelif, s pomočjo katere lahko slepi in slabovidni berejo, poslušajo in ustvarjajo vsebine, začutijo različne oblike, se naučijo brajice ali se preprosto zabavajo z igranjem iger.
70 let Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto
V Sloveniji deluje devet medobčinskih društev slepih in slabovidnih, ki so povezana v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije. Med njimi je tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Novega mesta, ki je pričelo z delovanjem leta 1948 in vključuje člane iz 19 občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Najpomembnejša cilja društva sta pomoč slepim in slabovidnim pri vključevanju v družbo in usposabljanje za premagovanje gibalnih in komunikacijskih ovir, ki jih imajo slepe in slabovidne osebe zaradi izgube oziroma okvare vida. Poleg tega z različnimi dogodki ozaveščajo širšo javnost o njihovi prisotnosti in specifičnih potrebah. Povezujejo in sodelujejo se tudi z ostalimi organizacijami v lokalnem okolju, med drugim tudi z novomeško knjižnico. Pod mentorstvom Irene Muc enkrat mesečno izmenjujejo razmišljanja o »prebranih« (zvočnih) knjigah, v atriju knjižnice pa so obeležili tudi 70. obletnico delovanja društva. Ob častitljivem jubileju so jim čestitali tudi župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, županja Občine Šmarješke Toplice mag. Bernardka Krnc in predstavniki preostalih medobčinskih društev slepih in slabovidnih. Ob tej priložnosti so si obiskovalci lahko ogledali monoigro Vinka Möderndorferja z naslovom Ničesar ne obžalujem, v kateri je blestela igralka s hudo okvaro vida Metka Pavšič.
Likovna razstava Rezke Arnuš in Tinke Šetina
V preddverju knjižnice je do 26. oktobra na ogled razstava članic Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Novo mesto Rezke Arnuš in Tinke Šetina.
Rezka Arnuš je imela željo po likovnem ustvarjanju že od mladih let. Slika v različnih tehnikah. Zmore slikati na večje površine, namesto svinčnika ali krede uporablja oglje, flumastre, akrilne barve, poenostavlja in spušča podrobnosti. Barve ima označene, ločeno tople od hladnih, vse mora biti na svojem mestu. Ko dobi idejo, navdih, mora čim prej z ogljem narisati skico, na večji papir in tako pozneje lahko slika na platno. Slika po spominu. Najraje slika figure z neizdelanimi obrazi, vendar želi izraziti čustvo s položaji in barvo. Rada se udeležuje slikarskih kolonij, ex-tempor, seveda med videčimi, kjer je prejela že več nagrad in priznanj, doma in v tujini. Slikanje je njeno življenje, hvaležna je vsem, ki ji na tej poti pomagajo.
Tinko Šetina je za slikanje navdušil oče, ki je bil ljubiteljski slikar. Ko ga je opazovala pri slikanju, jo je zaznamoval vonj oljnatih barv in v njej je rasla želja po slikanju. Kljub okrnjenemu vidu je vztrajala in do danes je sodelovala na 54 skupinskih razstavah, se udeležila dveh slikarskih kolonij, imela pa je tudi tri samostojne razstave.
Seminar o izboljšanju dostopnosti za osebe z oviranostmi
V sklopu Projekta Široko zaprte oči, inkluzivni prostori Novega mesta, ki ga izvaja društvo Est=etika, je v prostorih knjižnice potekal Seminar o izboljšanju dostopnosti za osebe z oviranostmi. Namen projekta je ozaveščanje in izobraževanje širše in strokovne javnosti ter otrok o problematiki dostopnosti javnega prostora in ustanov ter njihovih informacij in storitev za vse uporabnike, predvsem tiste s posebnimi potrebami. Seminar je izvajal Zavod Dostop, poleg zaposlenih v javnih ustanovah pa so bili nanj vabljeni tudi arhitekti, urbanisti in ostali, ki se ukvarjajo z urejanjem javnega prostora oz. graditvijo javnih objektov. Po novi zakonodaji je namreč predpisana univerzalna graditev in uporaba objektov, ki mora omogočiti dostopnost vsem ljudem, ne glede na njihovo trajno ali začasno oviranost. Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov prinaša novosti predvsem na področju dostopnosti za slepe in slabovidne ter opredeljuje nekaj novih standardov, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov. Poudarili pa so, da je poleg dostopnosti prostorov pomembno zagotoviti tudi dostop do informacij, za kar so potrebne predvsem razumljive informacije in obvladovanje veščin komunikacije z osebami s posebnimi potrebami.
