Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

3. Trdinov literarni pohod

Vsako prvo soboto v juniju se podamo po sledeh slovenskega etnografa, pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine. Letos že tretjič zapored in tudi letošnji 3. Trdinov literarni pohod smo tako kot v preteklem letu organizirali v sodelovanju s partnersko Gradsko knjižnico Ivan Goran Kovačić iz Karlovca, Ljudsko knjižnico Metlika ter slovenskimi in hrvaškimi planinskimi društvi. Izhodišče tokratnega pohoda je bilo v hrvaških Sošicah v osrčju Žumberka. Pred tem smo si ogledali še Reštovo, rojstni kraj Tadije Smičiklasa, hrvaškega akademika, zgodovinarja in publicista, ki ga z Janezom Trdino povezuje več skupnih točk. Oba sta študirala zgodovino in geografija, poučevala na gimnaziji v Reki, bila raziskovalnega duha, izredno narodno zavedna, ljubila svoj materni jezik in v mladih letih napisala zgodovino svojega naroda. Podrobneje smo ga spoznali na Sošicah, nato pa smo se peš odpravili proti Trdinovemu vrhu.

Kot vedno so nas na poti spremljale Trdinove bajke in povesti, program pa so obogatili tako knjižničarke in knjižničarji sodelujočih knjižnic kot tudi drugi povabljeni gostje. Na vmesni postojanki Boljari smo prisluhnili Trdinovi bajki Jutrovica, v kateri izvemo o bogatem poplačilu Žumberčanom iz vasi Mrakovica za izkazano dobroto do beračev iz daljne dežele Jutrovo. Na Trdinovem vrhu pa so nam zapele in zaplesale članice karlovške folklorne skupine KUD Stative, Tatjana in Enja Grabrijan iz Kulturnega umetniškega društva Taus teater sta uprizorili Trdinovi bajki Velikani in Gospodična v kamišibaj tehniki, zapela je vokalna skupina Gorjanski spev, ogledali pa smo si tudi priložnostno razstavo članov likovnih društev ULAK iz Karlovca in Artoteke iz Črnomlja, ki so od jutra ustvarjali na Trdinovem vrhu. Podelili smo priznanje najmlajši in najstarejšemu udeležencu pohoda, to sta postala 8-letna Amelie Arnuš in 81-letni Mirko Butković, ki se je ob tej priložnosti zahvalil organizatorjem za trud pri povezovanju slovenske in hrvaške obmejne skupnosti.

Pohoda se je udeležilo okoli 150 pohodnikov z obeh strani Gorjancev, tako da se je pohod lepo prijel in se že veselimo skupnega druženja tudi prihodnje leto.

Bojana Medle

 

« Nazaj