»Raznolikost v sodelovanju«
Novomeška knjižnica Mirana Jarca izvaja tudi številne dejavnosti za Slovence v zamejstvu. Večinoma se omenjeno delovanje nanaša na sodelovanje z Mestno knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca, ki med drugim hrani okoli 7.000 knjižnih enot v slovenskem jeziku in deluje kot osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem. Knjižnici plodno sodelujeta že več kot 20 let, leta 2014 pa smo sodelovanje nadgradili še z uradnim podpisom sporazuma o partnerstvu in sodelovanju.
V lanskem letu smo v novomeški knjižnici pričeli z izvajanjem programa Podpora razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga podpira tudi slovensko Ministrstvo za kulturo. S tem se je sodelovanje med obema knjižnicama še dodatno poglobilo, hkrati pa ima izvajanje omenjenega programa številne pozitivne rezultate, med katerimi je tudi organizacija prvega strokovnega posvetovanja za knjižničarje in druge delavce, ki so pri svojem delu vpeti v večkulturno okolje. Namen srečanja je bil predvsem opredeliti vlogo knjižnice v večkulturnem okolju in izmenjava številnih dobrih praks, ki se že izvajajo po slovenskih knjižnicah in drugih organizacijah, ki so nam lahko v navdih pri snovanju prihodnjih projektov.
Uvodoma je o vlogi knjižnice v večjezičnem in večkulturnem okolju spregovorila dr. Marijanca Ajša Vižintin iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Najpomembneje se ji zdi, da se knjižnice čim hitreje odzivamo na aktualne dogodke. Odlična priložnost za to je po njenem mnenju priprava aktualnih tematskih razstav. Nujno je tudi, da pripravljamo programe za vse generacije in ne pozabljamo na mlade in najstnike, ki jih je najtežje pritegniti v knjižnico. Izpostavila je tudi nekatere odlične projekte knjižnic, kot je denimo akcija Sposodi si mačka v žaklju Mestne knjižnice Ljubljana in opozorila na projekt Le z drugimi smo njihovega inštituta, s katerim gostujejo po različnih slovenskih krajih in je namenjen usposabljanju strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju spoštovanja različnosti in oblikovanja sodelujočih medosebnih in medkulturnih odnosov v šoli in v družbi.
Sledile so predstavitve dobrih praks. Na Razvojno izobraževalnem centru (RIC) Novo mesto nudijo priseljencem vključevanje v raznolike izobraževalne programe z namenom lažje in uspešnejše integracije v okolje. Več o tem nam je povedala Katja Volf. Branka Bukovec iz DRPD Nm je v svojem prispevku »Drug mimo drugega živimo skupaj« izpostavila, da je njihova prednost predvsem v tem, da so uporabniki njihovih programov običajno tudi prostovoljci pri prihodnjih projektih. Omenila je tudi nekaj izmed njihovih številnih projektov, kot so Živa knjižnica, festival Teden kultur, medkulturni večeri ter poudarila, da spodbujajo k samoorganizaciji. Velik poudarek pa dajejo tudi vsebinam za mlade, kot so mladinske izmenjave, prostovoljno delo v drugih državah in organizacija seminarjev za mlade.
Tinka Fric Kočjaž iz OŠ Žužemberk je predstavila njihov projekt Branje brez meja, Helena Brulc iz novomeške knjižnice medkulturno izmenjavo med novomeško in zadrsko knjižnico, ki so jo poimenovali Ko knjižni junaki prestopijo mejo, Urška Bonin iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper LEGOzgodbe – zanimive delavnice za otroke s pomočjo kock, katerih namen je razvijanje domišljije in izboljšanje komunikacijskih sposobnosti otrok, pri čemer so jim kocke v vizualno in taktilno podporo.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je v njihovo bralno značko za odrasle vključila tudi zamejce. Posebnost njihove bralne značke je, da je prilagojena ranljivim skupinam kot so dislektiki, avtisti, pa tudi tisti, katerih materni jezik ni slovenščina. Na seznam literature namreč uvrščajo knjige z oznako lahko branje. Več o tem, kako »Korošci bukve berejo« nam je povedala Petra Makuc. Dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je predstavila raznoliko knjižnično dejavnost v slovenskem Porabju, med katero sodijo obiski 5 postajališč bibliobusa v zamejstvu, organizacija pravljičnih večerov v domačem jeziku in sodelovanje na domoznanskem področju. Lara Konjedic in Irena Tul sta v prispevku »Združeni vam ponudimo več« spregovorili o pestri knjižnični dejavnosti v Italiji in Sloveniji, ki je združila knjižnice na obeh straneh meje. Ob koncu pa je Vedrana Kovač Vrana iz karlovške knjižnice predstavila še delovanje osrednje knjižnice Slovencev na Hrvaškem – center raznolikosti slovenske kulture, ki deluje v okviru Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca in hrani okoli 7.000 enot knjižničnega gradiva v slovenščini, knjige pa izposoja po vsej Hrvaški preko medknjižnične izposoje. Omenila je tudi pestro dejavnost, ki jo za Slovence v zamejstvu v sodelovanju izvajata novomeška in karlovška knjižnica, med katerimi je obeleževanje Prešernovega dne, svetovnega dneva kulturne različnosti, hrvaški in slovenski dan v knjižnici, jezikovni tečaji slovenščine, vzpostavitev slovenskega kotička ter številne druge kulturne prireditve in delavnice.
Udeleženci smo se polni vtisov razšli z željo, da se prihodnje leto srečamo ponovno še v kakšnem drugem kraju oz. knjižnici, ki sodeluje v programu Podpora razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga podpira slovensko Ministrstvo za kulturo.
Bojana Medle
